Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki

Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:

»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«

Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?

»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«

Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:

»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«

Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči

Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.

Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.

Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:

»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«

V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.

Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.

»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«

Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?

Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.

»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«

Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.

Brez sprememb ne bo šlo

Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:

»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«

Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.

Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?

»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«

Nujna sistemska rešitev

Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:

»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«

Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:

»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«

Novi glas po poti Novic

Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.

»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«

Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.

Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.

Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.

Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.