Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....
V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.
H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.
“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”
Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:
“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”
Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.
Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:
“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”
Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:
“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”
Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:
“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”
In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.
Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.
V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji, Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:
“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”
Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:
“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?
“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”
Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.
“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”
Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1. Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.
Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....
V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.
H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.
“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”
Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:
“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”
Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.
Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:
“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”
Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:
“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”
Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:
“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”
In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.
Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.
V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji, Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:
“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”
Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:
“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?
“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”
Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.
“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”
Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1. Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.
Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.
Prisluhnite oddaji!
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Neveljaven email naslov