Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 30.11.2015

30.11.2015


Kako okrepiti uvajanje pouka slovenščine v hrvaških šolah, kako izboljšati pouk v Porabju? Notifikacija nasledstva ADP - DA ali NE? Z Vilijem Prinčičem o beguncih z Goriškega in s Tatjano Rojc o Borisu Pahorju.

Kaj lahko prinese notifikacija nasledstva ADP?

“Slovenska narodna skupnost v Avstriji 60 let po podpisu Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije”, je bil naslov mednarodnega simpozija, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja, v okviru praznovanja 90-letnice svojega delovanja skupaj s Kluboma koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. 28. novembra je namreč minilo 60 let, od takrat ko je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli strokovno in laično javnost in na katerega tudi na današnjem simpoziju Inštituta za narodnostna vprašanja ni bilo odgovora. Kako pa o tem razmišljajo na simpoziju navzoči koroški Slovenci?

Predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Sturm je v svojem stališču dejal, da notifikacija nasledstva, ki je izključno vprašanje Slovenije, verjetno ne bi imela kakšnega posebnega učinka za koroške Slovence. Opozoril pa je tudi, da je t.i. avstrijska državna pogodba nastajala v nekih drugih časih in političnih razmerah. Danes je za zaščito pravic manjšine pristojen Svet Evrope s svojimi komisijami, njihova priporočila pa imajo, meni Sturm, večjo težko kot sam člen 7. ADP, ki je v okviru mednarodne pogodbe seveda veljaven.

Da notifikacija nasledstva ne bi imela večjih učinkov menita tudi Reginald Vospernik in Teodor Domej, ki je tudi prepričan, da je v teh časih veliko drugih vprašanj, o katerih bi veljalo razpravljati. Več o simpoziju in stališčih rojakov z avstrijske Koroške lahko slišite v tokratni oddaji.

Pouk slovenskega jezika na Hrvaškem in pouk v slovenskem jeziku v Porabju – dve plati iste medalje

Sredi poletja je bil ustanovljen “Projektni odbor za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem”, ki ga vodi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, v njem pa sodeluje še predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden ter tajnica KPD Slovenski dom Bazovica Reka, učiteljica slovenščine v Buzetu, Eva Ciglar. Kaj je dejanski namen tega ustanovitve tega odbora, s katerim krovna Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni bila seznanjena, se je Marjana Mirković pogovarjala z Rudijem Merljakom in Romanom Grudnom.

Gre za pomoč rojakom pri organizaciji pouka slovenščine, zagotavljata oba in nikakor ne za nekakšno nezaupnico slovenskih društvom in organizacijam. Oba se zavzemata predvsem za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture po modelu C v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema kot izbirni in ocenjevani predmet. V tej obliki se poučuje tudi slovenščina, uvrščena na urnik treh osnovnih šol: Pećine na Reki (že sedmo leto), v Matuljih (tretje leto) in – od te jeseni – v Jušićih. Poteka pa tudi na treh srednjih šolah: Drugi gimnaziji v Varaždinu ter gimnaziji v Pulju in tamkajšnji srednji šoli za umetnostno oblikovanje.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako zagotoviti ustrezne in dovolj usposobljene učitelje slovenskega jezika. Teh namreč na Hrvaškem ni na pretek. Roman Gruden, predstavnik slovenskega ministrstva za izobraževanje, dober poznavalec razmer na tem področju ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Porabju, Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, se strinja, da bi to lahko bila težava:

“Ravno zato se je treba organizirati in skupaj nekako pritisniti na določene subjekte, ki lahko vplivajo na to oziroma pomagajo pri izbiri ustreznega kadra. Ključni so ravnatelji, hkrati pa predstavniki slovenskih društev oziroma svetov, ki bi lahko po svojih kanalih poiskali ljudi z ustreznim znanjem in sposobnostmi.”

Predsednik Projektnega odbora Rudi Merljak, je prepričan, da bi lahko glede na število hrvaških državljanov slovenskega porekla pouk pričakovali več pobud za pouk slovenščine. Pa lahko rojaki pričakujejo tudi strokovno pomoč učiteljev, zagotovitev gradiva in drugih učnih pripomočkov, kakšno finančno pomoč, je zanimalo Marjano Mirković. Rudi Merljak odgovarja:

“Mislim, da slovenska država oblino podpira organizacije in dejavnosti slovenske manjšine v vseh štirih državah. Verjamem, da bo tako še naprej. In če se bodo tu na Hrvaškem pojavile in realizirale tovrstne dobre iniciative, bo tudi Slovenija pomagala, …čeprav, če sledimo črki zakona in hrvaške ustave, moramo ugotoviti, da je to najprej pravica in dolžnost te države.”

Daljši pogovor Marjane Mirković z obema predstavnikoma slovenskih oblasti lahko poslušate v tokratni oddaji.

Odpravili smo se tudi k rojakom v Porabju, kjer so te dni slovesno zaznamovali 10-letnico dvojezičnega pouka na osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Začetki so bili težko, toda odločitev je bila prava, je prepričana Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem, ki že dalj časa poziva tudi pristojne slovenske organe in ministrstvo za izobraževanje, naj pomagajo rojakom z dodatno strokovno pomočjo torej z usposobljenimi učitelji iz Slovenije. Njeni pozivi za zdaj, kot kaže, še vedno niso obrodili sadov.

Učenci dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča

foto: Silva Eöry

Literarno potovanje od Borisa Pahorja do beguncev v Brucku

Literarna kritičarka in profesorica Tatjana Rojc je te dni za monografijo o pisatelju Borisu Pahorju “Tako sem živel”dobila literarno zgodovinsko nagrado Auersperg. Kaj ji pomeni nagrada in kako je Pahor zaznamoval njeno življenje, lahko slišite v oddaji.

Vili Prinčič pa spregovori o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Njihovo usodo je popisal v svoji najnovejši knjigi V Brucku taborišču. Prva svetovna vojna in soška fronta ga spremljata od otroških let in če se je kot mlad fantič zanima za bitke, o katerih so pripovedovali dedi, je pozneje prisluhnil zgodbam žensk, ki so morale z otroki pred vojno pobegniti z domov. Več tisoč jih je zatočišče našlo prav v Brucku ob reki Litvi na vzhodu Avstrije.  Njihove zgodbe, novinarski članki, osebni dokumenti in pričevanja so zbrani v knjigi, ki ji je avtor na koncu dodal natančen seznam vseh rojenih in umrlih v taborišču. V letih od 1915 do 1918 se je v Brucku rodilo 188 otrok, umrlo pa kar 752 ljudi. Prav seznam rojenih in umrlih je še posebej dragocen, saj podatki o starših, od kod so prišli, kraju rojstva,… odstirajo pogled na njihove osebne zgodbe.

Zgodovinarka Petra Svoljšak v predgovoru v knjigi opozarja, da je bil spomin na begunce povsod po Evropi izključen iz javnega spominjanja in komemoriranja, ostal je oseben, družinski pozabljen,… toda slovenski umetniki, slikarji, pisatelji in pesniki, so ga ohranjali. Pa tudi:

“Iz zgodovine se nismo ničesar naučili!”

Vas zanima, zakaj? Prisluhnite oddaji in preberite knjigo.

 

 

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 30.11.2015

30.11.2015


Kako okrepiti uvajanje pouka slovenščine v hrvaških šolah, kako izboljšati pouk v Porabju? Notifikacija nasledstva ADP - DA ali NE? Z Vilijem Prinčičem o beguncih z Goriškega in s Tatjano Rojc o Borisu Pahorju.

Kaj lahko prinese notifikacija nasledstva ADP?

“Slovenska narodna skupnost v Avstriji 60 let po podpisu Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije”, je bil naslov mednarodnega simpozija, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja, v okviru praznovanja 90-letnice svojega delovanja skupaj s Kluboma koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. 28. novembra je namreč minilo 60 let, od takrat ko je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli strokovno in laično javnost in na katerega tudi na današnjem simpoziju Inštituta za narodnostna vprašanja ni bilo odgovora. Kako pa o tem razmišljajo na simpoziju navzoči koroški Slovenci?

Predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Sturm je v svojem stališču dejal, da notifikacija nasledstva, ki je izključno vprašanje Slovenije, verjetno ne bi imela kakšnega posebnega učinka za koroške Slovence. Opozoril pa je tudi, da je t.i. avstrijska državna pogodba nastajala v nekih drugih časih in političnih razmerah. Danes je za zaščito pravic manjšine pristojen Svet Evrope s svojimi komisijami, njihova priporočila pa imajo, meni Sturm, večjo težko kot sam člen 7. ADP, ki je v okviru mednarodne pogodbe seveda veljaven.

Da notifikacija nasledstva ne bi imela večjih učinkov menita tudi Reginald Vospernik in Teodor Domej, ki je tudi prepričan, da je v teh časih veliko drugih vprašanj, o katerih bi veljalo razpravljati. Več o simpoziju in stališčih rojakov z avstrijske Koroške lahko slišite v tokratni oddaji.

Pouk slovenskega jezika na Hrvaškem in pouk v slovenskem jeziku v Porabju – dve plati iste medalje

Sredi poletja je bil ustanovljen “Projektni odbor za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem”, ki ga vodi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, v njem pa sodeluje še predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden ter tajnica KPD Slovenski dom Bazovica Reka, učiteljica slovenščine v Buzetu, Eva Ciglar. Kaj je dejanski namen tega ustanovitve tega odbora, s katerim krovna Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni bila seznanjena, se je Marjana Mirković pogovarjala z Rudijem Merljakom in Romanom Grudnom.

Gre za pomoč rojakom pri organizaciji pouka slovenščine, zagotavljata oba in nikakor ne za nekakšno nezaupnico slovenskih društvom in organizacijam. Oba se zavzemata predvsem za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture po modelu C v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema kot izbirni in ocenjevani predmet. V tej obliki se poučuje tudi slovenščina, uvrščena na urnik treh osnovnih šol: Pećine na Reki (že sedmo leto), v Matuljih (tretje leto) in – od te jeseni – v Jušićih. Poteka pa tudi na treh srednjih šolah: Drugi gimnaziji v Varaždinu ter gimnaziji v Pulju in tamkajšnji srednji šoli za umetnostno oblikovanje.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako zagotoviti ustrezne in dovolj usposobljene učitelje slovenskega jezika. Teh namreč na Hrvaškem ni na pretek. Roman Gruden, predstavnik slovenskega ministrstva za izobraževanje, dober poznavalec razmer na tem področju ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Porabju, Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, se strinja, da bi to lahko bila težava:

“Ravno zato se je treba organizirati in skupaj nekako pritisniti na določene subjekte, ki lahko vplivajo na to oziroma pomagajo pri izbiri ustreznega kadra. Ključni so ravnatelji, hkrati pa predstavniki slovenskih društev oziroma svetov, ki bi lahko po svojih kanalih poiskali ljudi z ustreznim znanjem in sposobnostmi.”

Predsednik Projektnega odbora Rudi Merljak, je prepričan, da bi lahko glede na število hrvaških državljanov slovenskega porekla pouk pričakovali več pobud za pouk slovenščine. Pa lahko rojaki pričakujejo tudi strokovno pomoč učiteljev, zagotovitev gradiva in drugih učnih pripomočkov, kakšno finančno pomoč, je zanimalo Marjano Mirković. Rudi Merljak odgovarja:

“Mislim, da slovenska država oblino podpira organizacije in dejavnosti slovenske manjšine v vseh štirih državah. Verjamem, da bo tako še naprej. In če se bodo tu na Hrvaškem pojavile in realizirale tovrstne dobre iniciative, bo tudi Slovenija pomagala, …čeprav, če sledimo črki zakona in hrvaške ustave, moramo ugotoviti, da je to najprej pravica in dolžnost te države.”

Daljši pogovor Marjane Mirković z obema predstavnikoma slovenskih oblasti lahko poslušate v tokratni oddaji.

Odpravili smo se tudi k rojakom v Porabju, kjer so te dni slovesno zaznamovali 10-letnico dvojezičnega pouka na osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Začetki so bili težko, toda odločitev je bila prava, je prepričana Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem, ki že dalj časa poziva tudi pristojne slovenske organe in ministrstvo za izobraževanje, naj pomagajo rojakom z dodatno strokovno pomočjo torej z usposobljenimi učitelji iz Slovenije. Njeni pozivi za zdaj, kot kaže, še vedno niso obrodili sadov.

Učenci dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča

foto: Silva Eöry

Literarno potovanje od Borisa Pahorja do beguncev v Brucku

Literarna kritičarka in profesorica Tatjana Rojc je te dni za monografijo o pisatelju Borisu Pahorju “Tako sem živel”dobila literarno zgodovinsko nagrado Auersperg. Kaj ji pomeni nagrada in kako je Pahor zaznamoval njeno življenje, lahko slišite v oddaji.

Vili Prinčič pa spregovori o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Njihovo usodo je popisal v svoji najnovejši knjigi V Brucku taborišču. Prva svetovna vojna in soška fronta ga spremljata od otroških let in če se je kot mlad fantič zanima za bitke, o katerih so pripovedovali dedi, je pozneje prisluhnil zgodbam žensk, ki so morale z otroki pred vojno pobegniti z domov. Več tisoč jih je zatočišče našlo prav v Brucku ob reki Litvi na vzhodu Avstrije.  Njihove zgodbe, novinarski članki, osebni dokumenti in pričevanja so zbrani v knjigi, ki ji je avtor na koncu dodal natančen seznam vseh rojenih in umrlih v taborišču. V letih od 1915 do 1918 se je v Brucku rodilo 188 otrok, umrlo pa kar 752 ljudi. Prav seznam rojenih in umrlih je še posebej dragocen, saj podatki o starših, od kod so prišli, kraju rojstva,… odstirajo pogled na njihove osebne zgodbe.

Zgodovinarka Petra Svoljšak v predgovoru v knjigi opozarja, da je bil spomin na begunce povsod po Evropi izključen iz javnega spominjanja in komemoriranja, ostal je oseben, družinski pozabljen,… toda slovenski umetniki, slikarji, pisatelji in pesniki, so ga ohranjali. Pa tudi:

“Iz zgodovine se nismo ničesar naučili!”

Vas zanima, zakaj? Prisluhnite oddaji in preberite knjigo.

 

 

 


07.04.2014

Sotočja 07.04.2014

V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.


31.03.2014

Sotočja 31.3. 2014

V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.


24.03.2014

Sotočja 24.3. 2014

Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.


17.03.2014

Sotočja 17.3.2014

Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.


10.03.2014

Sotočja 10. 3. 2014

Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.


04.03.2014

Sotočja 3. 3. 2014

Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.


24.02.2014

Sotočja 24.2.2014

V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.


17.02.2014

Sotočja 17.02.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.02.2014

Sotočja 10.2.2014

V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.


25.02.2014

Sotočja 10.2.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


03.02.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


27.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


20.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


13.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.01.2014

Sotočja 6.1.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


30.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


23.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


16.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


09.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


02.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


Stran 27 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov