Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 30.11.2015

30.11.2015


Kako okrepiti uvajanje pouka slovenščine v hrvaških šolah, kako izboljšati pouk v Porabju? Notifikacija nasledstva ADP - DA ali NE? Z Vilijem Prinčičem o beguncih z Goriškega in s Tatjano Rojc o Borisu Pahorju.

Kaj lahko prinese notifikacija nasledstva ADP?

“Slovenska narodna skupnost v Avstriji 60 let po podpisu Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije”, je bil naslov mednarodnega simpozija, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja, v okviru praznovanja 90-letnice svojega delovanja skupaj s Kluboma koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. 28. novembra je namreč minilo 60 let, od takrat ko je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli strokovno in laično javnost in na katerega tudi na današnjem simpoziju Inštituta za narodnostna vprašanja ni bilo odgovora. Kako pa o tem razmišljajo na simpoziju navzoči koroški Slovenci?

Predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Sturm je v svojem stališču dejal, da notifikacija nasledstva, ki je izključno vprašanje Slovenije, verjetno ne bi imela kakšnega posebnega učinka za koroške Slovence. Opozoril pa je tudi, da je t.i. avstrijska državna pogodba nastajala v nekih drugih časih in političnih razmerah. Danes je za zaščito pravic manjšine pristojen Svet Evrope s svojimi komisijami, njihova priporočila pa imajo, meni Sturm, večjo težko kot sam člen 7. ADP, ki je v okviru mednarodne pogodbe seveda veljaven.

Da notifikacija nasledstva ne bi imela večjih učinkov menita tudi Reginald Vospernik in Teodor Domej, ki je tudi prepričan, da je v teh časih veliko drugih vprašanj, o katerih bi veljalo razpravljati. Več o simpoziju in stališčih rojakov z avstrijske Koroške lahko slišite v tokratni oddaji.

Pouk slovenskega jezika na Hrvaškem in pouk v slovenskem jeziku v Porabju – dve plati iste medalje

Sredi poletja je bil ustanovljen “Projektni odbor za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem”, ki ga vodi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, v njem pa sodeluje še predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden ter tajnica KPD Slovenski dom Bazovica Reka, učiteljica slovenščine v Buzetu, Eva Ciglar. Kaj je dejanski namen tega ustanovitve tega odbora, s katerim krovna Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni bila seznanjena, se je Marjana Mirković pogovarjala z Rudijem Merljakom in Romanom Grudnom.

Gre za pomoč rojakom pri organizaciji pouka slovenščine, zagotavljata oba in nikakor ne za nekakšno nezaupnico slovenskih društvom in organizacijam. Oba se zavzemata predvsem za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture po modelu C v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema kot izbirni in ocenjevani predmet. V tej obliki se poučuje tudi slovenščina, uvrščena na urnik treh osnovnih šol: Pećine na Reki (že sedmo leto), v Matuljih (tretje leto) in – od te jeseni – v Jušićih. Poteka pa tudi na treh srednjih šolah: Drugi gimnaziji v Varaždinu ter gimnaziji v Pulju in tamkajšnji srednji šoli za umetnostno oblikovanje.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako zagotoviti ustrezne in dovolj usposobljene učitelje slovenskega jezika. Teh namreč na Hrvaškem ni na pretek. Roman Gruden, predstavnik slovenskega ministrstva za izobraževanje, dober poznavalec razmer na tem področju ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Porabju, Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, se strinja, da bi to lahko bila težava:

“Ravno zato se je treba organizirati in skupaj nekako pritisniti na določene subjekte, ki lahko vplivajo na to oziroma pomagajo pri izbiri ustreznega kadra. Ključni so ravnatelji, hkrati pa predstavniki slovenskih društev oziroma svetov, ki bi lahko po svojih kanalih poiskali ljudi z ustreznim znanjem in sposobnostmi.”

Predsednik Projektnega odbora Rudi Merljak, je prepričan, da bi lahko glede na število hrvaških državljanov slovenskega porekla pouk pričakovali več pobud za pouk slovenščine. Pa lahko rojaki pričakujejo tudi strokovno pomoč učiteljev, zagotovitev gradiva in drugih učnih pripomočkov, kakšno finančno pomoč, je zanimalo Marjano Mirković. Rudi Merljak odgovarja:

“Mislim, da slovenska država oblino podpira organizacije in dejavnosti slovenske manjšine v vseh štirih državah. Verjamem, da bo tako še naprej. In če se bodo tu na Hrvaškem pojavile in realizirale tovrstne dobre iniciative, bo tudi Slovenija pomagala, …čeprav, če sledimo črki zakona in hrvaške ustave, moramo ugotoviti, da je to najprej pravica in dolžnost te države.”

Daljši pogovor Marjane Mirković z obema predstavnikoma slovenskih oblasti lahko poslušate v tokratni oddaji.

Odpravili smo se tudi k rojakom v Porabju, kjer so te dni slovesno zaznamovali 10-letnico dvojezičnega pouka na osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Začetki so bili težko, toda odločitev je bila prava, je prepričana Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem, ki že dalj časa poziva tudi pristojne slovenske organe in ministrstvo za izobraževanje, naj pomagajo rojakom z dodatno strokovno pomočjo torej z usposobljenimi učitelji iz Slovenije. Njeni pozivi za zdaj, kot kaže, še vedno niso obrodili sadov.

Učenci dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča

foto: Silva Eöry

Literarno potovanje od Borisa Pahorja do beguncev v Brucku

Literarna kritičarka in profesorica Tatjana Rojc je te dni za monografijo o pisatelju Borisu Pahorju “Tako sem živel”dobila literarno zgodovinsko nagrado Auersperg. Kaj ji pomeni nagrada in kako je Pahor zaznamoval njeno življenje, lahko slišite v oddaji.

Vili Prinčič pa spregovori o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Njihovo usodo je popisal v svoji najnovejši knjigi V Brucku taborišču. Prva svetovna vojna in soška fronta ga spremljata od otroških let in če se je kot mlad fantič zanima za bitke, o katerih so pripovedovali dedi, je pozneje prisluhnil zgodbam žensk, ki so morale z otroki pred vojno pobegniti z domov. Več tisoč jih je zatočišče našlo prav v Brucku ob reki Litvi na vzhodu Avstrije.  Njihove zgodbe, novinarski članki, osebni dokumenti in pričevanja so zbrani v knjigi, ki ji je avtor na koncu dodal natančen seznam vseh rojenih in umrlih v taborišču. V letih od 1915 do 1918 se je v Brucku rodilo 188 otrok, umrlo pa kar 752 ljudi. Prav seznam rojenih in umrlih je še posebej dragocen, saj podatki o starših, od kod so prišli, kraju rojstva,… odstirajo pogled na njihove osebne zgodbe.

Zgodovinarka Petra Svoljšak v predgovoru v knjigi opozarja, da je bil spomin na begunce povsod po Evropi izključen iz javnega spominjanja in komemoriranja, ostal je oseben, družinski pozabljen,… toda slovenski umetniki, slikarji, pisatelji in pesniki, so ga ohranjali. Pa tudi:

“Iz zgodovine se nismo ničesar naučili!”

Vas zanima, zakaj? Prisluhnite oddaji in preberite knjigo.

 

 

 


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 30.11.2015

30.11.2015


Kako okrepiti uvajanje pouka slovenščine v hrvaških šolah, kako izboljšati pouk v Porabju? Notifikacija nasledstva ADP - DA ali NE? Z Vilijem Prinčičem o beguncih z Goriškega in s Tatjano Rojc o Borisu Pahorju.

Kaj lahko prinese notifikacija nasledstva ADP?

“Slovenska narodna skupnost v Avstriji 60 let po podpisu Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije”, je bil naslov mednarodnega simpozija, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja, v okviru praznovanja 90-letnice svojega delovanja skupaj s Kluboma koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. 28. novembra je namreč minilo 60 let, od takrat ko je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli strokovno in laično javnost in na katerega tudi na današnjem simpoziju Inštituta za narodnostna vprašanja ni bilo odgovora. Kako pa o tem razmišljajo na simpoziju navzoči koroški Slovenci?

Predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Sturm je v svojem stališču dejal, da notifikacija nasledstva, ki je izključno vprašanje Slovenije, verjetno ne bi imela kakšnega posebnega učinka za koroške Slovence. Opozoril pa je tudi, da je t.i. avstrijska državna pogodba nastajala v nekih drugih časih in političnih razmerah. Danes je za zaščito pravic manjšine pristojen Svet Evrope s svojimi komisijami, njihova priporočila pa imajo, meni Sturm, večjo težko kot sam člen 7. ADP, ki je v okviru mednarodne pogodbe seveda veljaven.

Da notifikacija nasledstva ne bi imela večjih učinkov menita tudi Reginald Vospernik in Teodor Domej, ki je tudi prepričan, da je v teh časih veliko drugih vprašanj, o katerih bi veljalo razpravljati. Več o simpoziju in stališčih rojakov z avstrijske Koroške lahko slišite v tokratni oddaji.

Pouk slovenskega jezika na Hrvaškem in pouk v slovenskem jeziku v Porabju – dve plati iste medalje

Sredi poletja je bil ustanovljen “Projektni odbor za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem”, ki ga vodi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, v njem pa sodeluje še predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden ter tajnica KPD Slovenski dom Bazovica Reka, učiteljica slovenščine v Buzetu, Eva Ciglar. Kaj je dejanski namen tega ustanovitve tega odbora, s katerim krovna Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni bila seznanjena, se je Marjana Mirković pogovarjala z Rudijem Merljakom in Romanom Grudnom.

Gre za pomoč rojakom pri organizaciji pouka slovenščine, zagotavljata oba in nikakor ne za nekakšno nezaupnico slovenskih društvom in organizacijam. Oba se zavzemata predvsem za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture po modelu C v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema kot izbirni in ocenjevani predmet. V tej obliki se poučuje tudi slovenščina, uvrščena na urnik treh osnovnih šol: Pećine na Reki (že sedmo leto), v Matuljih (tretje leto) in – od te jeseni – v Jušićih. Poteka pa tudi na treh srednjih šolah: Drugi gimnaziji v Varaždinu ter gimnaziji v Pulju in tamkajšnji srednji šoli za umetnostno oblikovanje.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako zagotoviti ustrezne in dovolj usposobljene učitelje slovenskega jezika. Teh namreč na Hrvaškem ni na pretek. Roman Gruden, predstavnik slovenskega ministrstva za izobraževanje, dober poznavalec razmer na tem področju ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Porabju, Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, se strinja, da bi to lahko bila težava:

“Ravno zato se je treba organizirati in skupaj nekako pritisniti na določene subjekte, ki lahko vplivajo na to oziroma pomagajo pri izbiri ustreznega kadra. Ključni so ravnatelji, hkrati pa predstavniki slovenskih društev oziroma svetov, ki bi lahko po svojih kanalih poiskali ljudi z ustreznim znanjem in sposobnostmi.”

Predsednik Projektnega odbora Rudi Merljak, je prepričan, da bi lahko glede na število hrvaških državljanov slovenskega porekla pouk pričakovali več pobud za pouk slovenščine. Pa lahko rojaki pričakujejo tudi strokovno pomoč učiteljev, zagotovitev gradiva in drugih učnih pripomočkov, kakšno finančno pomoč, je zanimalo Marjano Mirković. Rudi Merljak odgovarja:

“Mislim, da slovenska država oblino podpira organizacije in dejavnosti slovenske manjšine v vseh štirih državah. Verjamem, da bo tako še naprej. In če se bodo tu na Hrvaškem pojavile in realizirale tovrstne dobre iniciative, bo tudi Slovenija pomagala, …čeprav, če sledimo črki zakona in hrvaške ustave, moramo ugotoviti, da je to najprej pravica in dolžnost te države.”

Daljši pogovor Marjane Mirković z obema predstavnikoma slovenskih oblasti lahko poslušate v tokratni oddaji.

Odpravili smo se tudi k rojakom v Porabju, kjer so te dni slovesno zaznamovali 10-letnico dvojezičnega pouka na osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Začetki so bili težko, toda odločitev je bila prava, je prepričana Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem, ki že dalj časa poziva tudi pristojne slovenske organe in ministrstvo za izobraževanje, naj pomagajo rojakom z dodatno strokovno pomočjo torej z usposobljenimi učitelji iz Slovenije. Njeni pozivi za zdaj, kot kaže, še vedno niso obrodili sadov.

Učenci dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča

foto: Silva Eöry

Literarno potovanje od Borisa Pahorja do beguncev v Brucku

Literarna kritičarka in profesorica Tatjana Rojc je te dni za monografijo o pisatelju Borisu Pahorju “Tako sem živel”dobila literarno zgodovinsko nagrado Auersperg. Kaj ji pomeni nagrada in kako je Pahor zaznamoval njeno življenje, lahko slišite v oddaji.

Vili Prinčič pa spregovori o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Njihovo usodo je popisal v svoji najnovejši knjigi V Brucku taborišču. Prva svetovna vojna in soška fronta ga spremljata od otroških let in če se je kot mlad fantič zanima za bitke, o katerih so pripovedovali dedi, je pozneje prisluhnil zgodbam žensk, ki so morale z otroki pred vojno pobegniti z domov. Več tisoč jih je zatočišče našlo prav v Brucku ob reki Litvi na vzhodu Avstrije.  Njihove zgodbe, novinarski članki, osebni dokumenti in pričevanja so zbrani v knjigi, ki ji je avtor na koncu dodal natančen seznam vseh rojenih in umrlih v taborišču. V letih od 1915 do 1918 se je v Brucku rodilo 188 otrok, umrlo pa kar 752 ljudi. Prav seznam rojenih in umrlih je še posebej dragocen, saj podatki o starših, od kod so prišli, kraju rojstva,… odstirajo pogled na njihove osebne zgodbe.

Zgodovinarka Petra Svoljšak v predgovoru v knjigi opozarja, da je bil spomin na begunce povsod po Evropi izključen iz javnega spominjanja in komemoriranja, ostal je oseben, družinski pozabljen,… toda slovenski umetniki, slikarji, pisatelji in pesniki, so ga ohranjali. Pa tudi:

“Iz zgodovine se nismo ničesar naučili!”

Vas zanima, zakaj? Prisluhnite oddaji in preberite knjigo.

 

 

 


14.11.2022

'Zavedati se moramo svojih korenin, ki segajo daleč v preteklost'

Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.


07.11.2022

'Vsak dan je praznik!'

Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


01.08.2022

Andrejka Možina. Glasbenica.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


27.06.2022

Poklic, ki je poklicanost

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov