O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču

Zamude z izplačili so stalnica

Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:

“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”

Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:

“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”

Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:

“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”

Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.

Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici

Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:

“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”

Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:

“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”

Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:

“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”

Dvojezičnost postaja samoumevna

Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora  smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.

10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?

“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”

Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.

“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”

Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.

26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?

“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”

Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.

“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”

Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.

Reka – Luka raznolikosti

Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.

Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.

Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.

Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.

Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:

“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”

Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.

Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju

Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.

Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!