Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Neveljaven email naslov