Od pouka slovenščine v Porabju in na Hrvaškem, boroveljskega dvojezičnega vrtca do modne svetovalke Lee Pisani in predsednika v narodni noši

(Ne)spodbudni obeti v Porabju

V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji, ki jo znamuje tudi konec šolskega leta. Kakšni so obeti za prihodnje šolsko leto v Porabju? Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger ni prav optimistična, kljub temu, da naj bi bili pripravljeni novi učbeniki za učenje slovenskega jezika. Veseli bomo, če se bo ohranilo zdajšnje stanje, pravi.

Spodbudneje na Hrvaškem

Bolj spodbudni so podatki s Hrvaške, kjer je vse več pobud za učenje slovenščine kot izbirnega predmeta na osnovnih in srednjih šolah. Pouk po tako imenovanem modelu C omogoča učenje jezika in kulture do pet ur tedensko, ocena pa je vpisana v spričevalo in se upošteva tudi pri končnem učnem uspehu.

Takšen pouk od leta 2008 redno poteka na osnovni šoli Pećine na Reki, zadnja tri leta tudi v dveh šolah v bližnjih Matuljih. Na srednješolski ravni je bil najprej leta 2011 uveden na gimnaziji v Varaždinu in od pomladi 2013 še v dveh šolah (gimnazija in šola za umetnostno oblikovanje) v Pulju.

Posebna oblika učenja od decembra 2012 poteka v 12 obmejnih osnovnih šolah Varaždinske županije, kamor prihajajo poučevat učiteljice iz Slovenije.

Učenje slovenščine na Hrvaškem sicer še vedno poteka v predvsem kot dopolnilni pouk v društvih, organiziran pa je v sodelovanju s pristojnim slovenskim ministrstvom. Skupaj s koncem šolskega leta se končuje tudi ta pouk. V Čabru, kjer rojake že 6 let poučuje Dragica Motik, in v Pulju so ob koncu pripravili z manjšo slovesnost. Udeleženci pouka so vključeni tudi v prireditve društev in bodo tako obogatili petnajst letnico delovanja društva Istra v Pulju (21.6.) in veliko čezmejno srečanje na dan državnosti v Buzetu.

Daljši pogovor Marjane Mirković z učiteljico Vido Srdoč, ki je vrsto let poučevala slovenski jezik v javnih šolah, zdaj pa tudi v društvih Bazovica(reka) in Istra (Pulj), ter Evo Ciglar, ki je prevzela dopolnini pouk slovenščine v Buzetu, lahko slišite v oddaji.

Boroveljski Jaz in ti

Pod okriljem slovenskega prosvetnega društva v Borovljah, ustanovljenega že pred 111-imi leti in obujenega leta 1981, od leta 1997 deluje tudi dvojezični vrtec Jaz in ti/Du und Ich, ki je predvsem slovenski vrtec. Obiskuje ga 50 malčkov, še 40 otrok pa je prijavljenih v popoldansko varstvo. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Pobudnik za obuditev društva in njegov predsednik Roman Verdel pa se med drugim spominja tudi začetkov pred 35-imi leti, ko so se odločili oživiti zborovsko dejavnost z moškim zborom. Tega je nasledil komorni zbor in za podmladek se, pravi zborovodja Roman Verdel (tudi ravnatelj zdaj slovenske glasbene šole dežele Koroške) ni bati.

“Luksuz ni pogojen z denarjem!”

Modna oblikovalka Lea Pisani, tržaška rojakinja, strokovnjakinja za kulturo oblačenja, je pred kratkim izdala svojo drugo knjigo – pripočnik z naslovom Ravni oblačenja – Dress code. Prepričana je, da ima obleka vedno veliko moč, saj lahko vpliva na naše življenje in zato je prav, da o oblačenju vemo čim več.

Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Mirjam Muženič, je sogovornica razpeta med Slovenijo in zamejskim Repentabrom. Je namreč soproga tamkajšnjega župana Marka Pisanija, je avtorica knjižne uspešnice, prvega slovenskega priročnika o obleki z naslovom Obleka, kaj, kdaj in kako in angleške različice v elektronski obliki.

Dejstvo je, da lahko danes z oblačili in dodatki govorimo vsi, piše Lea Pisani v svoji zadnji knjigi. Moda je namreč demokratična. Vsi lahko kupujemo oblačila in izberemo blagovni znamki, ki ustreza globini našega žepa. Za premišljeno govorico potrebujemo le znanje in trud.

In ko smo že pri ravneh oblačenja oziroma “dress codu”, se spodobi, da se predsednik države obleče v narodno nošo?

Prisluhnite sogovornici v tokratni oddaji!