Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava

SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo  v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.

Za odločnejšo in pogumnejšo Slovenijo

Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:

” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”

Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.

“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”

Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti  Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.

“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”

Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.

“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”

Nova tržaška desnosredinska oblast je uganka

Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.

Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.

“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko  manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”

Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.

Slovenščina v hrvaških vrtcih?

Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.

Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.

Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je  leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.

Letošnji  projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.

Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava  pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja  svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:

“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”

Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:

“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”

Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.

“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”

Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger  meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.

Iz Porabja na Triglav – peš

Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.

“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”

Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.

Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.

Srečno pot!