Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov