Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.

‘Migracije, spremljevalke človeškega razvoja’

V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:

Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi

In kako se bo vse skupaj razpletlo?

Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre  za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.

V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.

Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini,  vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti.  Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.

Srečanje Porabskih Slovencev tokrat v znamenju 130- letnice Avgusta Pavla

28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.

Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)

Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:

Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.

Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:

Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.

Zaključil se je Pliberški jormak  2016

Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje.  Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:

Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.

Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem 

Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za  manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.

Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc  prejel celo drugo največje število glasov.

Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!