Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pouk slovenščine v Istri in Kvarnerju pa tudi v tržaški Glasbeni matici, nova dela glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša, zelo dejavni upokojeni rojaki v Porabju
Na Hrvaškem se je zanimanje za učenje slovenskega jezika zadnja leta povečevalo. Kako je letos na Reki in v Pulju, lahko slišite v tokratni oddaji.
V društvu Bazovica na Reki se je dopolnilni pouk slovenščine začel pred štiriindvajsetimi leti in zanj je vedno precej zanimanja, pojasnjuje Marjani Mirković učiteljica Vida Srdoč, ki v društvu vodi tudi jezikovne tečaje, namenjene predvsem bodočim brucem na slovenskih univerzah.
Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar pa letos nadaljuje s poukom slovenščine v Buzetu. Z vpisom je, kot je povedala, zelo zadovoljna, saj bo pri pouku sodelovalo še več udeležencev kot lani. Zakaj se povečuje zanimanje za učenje slovenščine tudi v Buzetu? Prisluhnite tokratni oddaji.
V hrvaškem javnem šolstvu je sicer na podlagi manjšinske zakonodaje slovenščina na urniku dveh osnovnih šol (na Reki in v Matuljih) ter treh srednjih šol, dveh v Pulju (gimnazija in šola za umetnostno oblikovanje) in ene v Varaždinu (Druga gimnazija).
Tudi za slovenske učence in dijake v sosednji Furlaniji Julijski krajini se je začelo novo šolsko leto. K pouku so se vrnili tudi v špetrski dvojezični šoli, še vedno na treh starih lokacijah, saj se bodo v obnovljene in deloma nove prostore vrnili prihodnje tedne, poroča Mirjam Muženič.
Živahno je tudi v tržaški Glasbeni matici, kjer gojencem ponujajo še bogatejši program dela, pojasnjuje ravnatelj Bogdan Kralj. Minulo šolsko leto bo namreč v Glasbeni matici zapisano kot eno najbolj uspešnih v vsej zgodovini te največje narodnostne ustanove. V oddelkih od Doline pri Trstu vse do Ukev v Kanalski dolini je zagotavljala glasbeno vzgojo 600 gojencem v individualnem in 300 gojencem v skupinskem delu. Poleg rednega programa so poskrbeli tudi za 143 izrednih dogodkov, kar pomenu vsak drugi delovni dan. Doslej se je znova vpisalo dobrih 80 odstotkov lanskih gojencev, pričakujejo veliko novih, skupaj več kot lani. Dovoljena jim je glasbena vzgoja samo do akademske ravni, zato prvo novost namenjajo prav preseganju te ponudbe in sicer z izobraževalni programi za nadarjene mlade glasbenike. Poleg tega pa bodo za učence iz mešanih (slovensko italijanskih) in italijanskih družin pripravili tudi tečaje slovenskega jezika. Pa ne le to.
V oddaji gostimo umetnika, koroška Slovenca, glasbenika in fotografa. Pianist in skladatelj Tonč Feinig se vseskozi vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, tudi na svojem najnovejšem, sedmem samostojnem albumu, ki ga je naslovil Tonč Fenig Trio 2. Glasbeniku, ki veliko sodeluje s slovenskimi pevci in skupinami in piše tudi skladbe za gledališke predstave in film, so se tokrat pridružili basist Robert Jukič, s katerim intenzivno sodelujeta že več kot 15 let in bobnar Klemens Marktl. Kot poseben gost pa še saksofonist Michael Erian, ki je s Tončem Feinigom sodeloval že na prvem albumu z naslovom We’ll see (2001).
Tonč Feinig se s priredbami slovenskih narodnih pesmi vseskozi vrača k svojim koreninam in tudi na njegovem najnovejšem albumu lahko prisluhnemo dvema: Rož, Podjuna, Zila in Gozdič je že zelen. V pogovoru za Sotočja pa že napoveduje nov projekt – album, na katerem se bo predstavil tudi kot vokalist.
Svojim družinskim koreninam se je poklonil tudi fotograf Marko Lipuš in sicer z serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, ki jih je naslovil Babica.
Marko Lipuš se je iz rodne Železne Kaple najprej odpravil na Dunaj, kjer je študiral umetniško fotografijo, in nato v Prago, kjer je diplomiral na Famu – znameniti praški akademiji za upodabljajoče umetnosti. Kar nekaj časa je živel v Londonu, imel štipendijo v Parizu, pot ga je zanesla tudi v Milano, vedno znova pa se, pravi, vrača na Dunaj, kjer trenutno živi in ustvarja.
Razstavlja pa po vsej Evropi, trenutno pa si lahko njegovo najnovejšo razstavo fotografij z naslovom Babica ogledate v galeriji Photon v Ljubljani.
Babica Marka Lipuša je bila med drugo svetovno vojno deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, največje žensko koncentracijsko taborišče v nemškem Reichu, kjer so jo leta 1945 nacisti umorili. In od tod, pojasnjuje umetnik, tudi ideja. S fotografijami, ki jih je posnel v taborišču in so predstavljene v štirih segmentih (koža njegovega očeta, površje, objekti in kraj) se je poklonil spominu na vse, ki so umrli v tem taborišču.
Razstavo Babica si lahko ogledate v ljubljanski galeriji Photon do 30.9. 2016.
Klara Fodor je predsednica enega najpomembnejših stebrov slovenstva na Madžarskem – društva slovenskih porabskih upokojencev. V pogovoru s Silvo Eöry poved več o zelo raznoliki dejavnosti, zaradi katere tudi porabskim upokojenim rojakom zmanjkuje časa, o medgeneracijskem dialogu, s katerim skušajo ohraniti slovensko besedo v Porabju in bližajočem se praznovanju 20-letnice delovanja društva.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pouk slovenščine v Istri in Kvarnerju pa tudi v tržaški Glasbeni matici, nova dela glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša, zelo dejavni upokojeni rojaki v Porabju
Na Hrvaškem se je zanimanje za učenje slovenskega jezika zadnja leta povečevalo. Kako je letos na Reki in v Pulju, lahko slišite v tokratni oddaji.
V društvu Bazovica na Reki se je dopolnilni pouk slovenščine začel pred štiriindvajsetimi leti in zanj je vedno precej zanimanja, pojasnjuje Marjani Mirković učiteljica Vida Srdoč, ki v društvu vodi tudi jezikovne tečaje, namenjene predvsem bodočim brucem na slovenskih univerzah.
Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar pa letos nadaljuje s poukom slovenščine v Buzetu. Z vpisom je, kot je povedala, zelo zadovoljna, saj bo pri pouku sodelovalo še več udeležencev kot lani. Zakaj se povečuje zanimanje za učenje slovenščine tudi v Buzetu? Prisluhnite tokratni oddaji.
V hrvaškem javnem šolstvu je sicer na podlagi manjšinske zakonodaje slovenščina na urniku dveh osnovnih šol (na Reki in v Matuljih) ter treh srednjih šol, dveh v Pulju (gimnazija in šola za umetnostno oblikovanje) in ene v Varaždinu (Druga gimnazija).
Tudi za slovenske učence in dijake v sosednji Furlaniji Julijski krajini se je začelo novo šolsko leto. K pouku so se vrnili tudi v špetrski dvojezični šoli, še vedno na treh starih lokacijah, saj se bodo v obnovljene in deloma nove prostore vrnili prihodnje tedne, poroča Mirjam Muženič.
Živahno je tudi v tržaški Glasbeni matici, kjer gojencem ponujajo še bogatejši program dela, pojasnjuje ravnatelj Bogdan Kralj. Minulo šolsko leto bo namreč v Glasbeni matici zapisano kot eno najbolj uspešnih v vsej zgodovini te največje narodnostne ustanove. V oddelkih od Doline pri Trstu vse do Ukev v Kanalski dolini je zagotavljala glasbeno vzgojo 600 gojencem v individualnem in 300 gojencem v skupinskem delu. Poleg rednega programa so poskrbeli tudi za 143 izrednih dogodkov, kar pomenu vsak drugi delovni dan. Doslej se je znova vpisalo dobrih 80 odstotkov lanskih gojencev, pričakujejo veliko novih, skupaj več kot lani. Dovoljena jim je glasbena vzgoja samo do akademske ravni, zato prvo novost namenjajo prav preseganju te ponudbe in sicer z izobraževalni programi za nadarjene mlade glasbenike. Poleg tega pa bodo za učence iz mešanih (slovensko italijanskih) in italijanskih družin pripravili tudi tečaje slovenskega jezika. Pa ne le to.
V oddaji gostimo umetnika, koroška Slovenca, glasbenika in fotografa. Pianist in skladatelj Tonč Feinig se vseskozi vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, tudi na svojem najnovejšem, sedmem samostojnem albumu, ki ga je naslovil Tonč Fenig Trio 2. Glasbeniku, ki veliko sodeluje s slovenskimi pevci in skupinami in piše tudi skladbe za gledališke predstave in film, so se tokrat pridružili basist Robert Jukič, s katerim intenzivno sodelujeta že več kot 15 let in bobnar Klemens Marktl. Kot poseben gost pa še saksofonist Michael Erian, ki je s Tončem Feinigom sodeloval že na prvem albumu z naslovom We’ll see (2001).
Tonč Feinig se s priredbami slovenskih narodnih pesmi vseskozi vrača k svojim koreninam in tudi na njegovem najnovejšem albumu lahko prisluhnemo dvema: Rož, Podjuna, Zila in Gozdič je že zelen. V pogovoru za Sotočja pa že napoveduje nov projekt – album, na katerem se bo predstavil tudi kot vokalist.
Svojim družinskim koreninam se je poklonil tudi fotograf Marko Lipuš in sicer z serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, ki jih je naslovil Babica.
Marko Lipuš se je iz rodne Železne Kaple najprej odpravil na Dunaj, kjer je študiral umetniško fotografijo, in nato v Prago, kjer je diplomiral na Famu – znameniti praški akademiji za upodabljajoče umetnosti. Kar nekaj časa je živel v Londonu, imel štipendijo v Parizu, pot ga je zanesla tudi v Milano, vedno znova pa se, pravi, vrača na Dunaj, kjer trenutno živi in ustvarja.
Razstavlja pa po vsej Evropi, trenutno pa si lahko njegovo najnovejšo razstavo fotografij z naslovom Babica ogledate v galeriji Photon v Ljubljani.
Babica Marka Lipuša je bila med drugo svetovno vojno deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, največje žensko koncentracijsko taborišče v nemškem Reichu, kjer so jo leta 1945 nacisti umorili. In od tod, pojasnjuje umetnik, tudi ideja. S fotografijami, ki jih je posnel v taborišču in so predstavljene v štirih segmentih (koža njegovega očeta, površje, objekti in kraj) se je poklonil spominu na vse, ki so umrli v tem taborišču.
Razstavo Babica si lahko ogledate v ljubljanski galeriji Photon do 30.9. 2016.
Klara Fodor je predsednica enega najpomembnejših stebrov slovenstva na Madžarskem – društva slovenskih porabskih upokojencev. V pogovoru s Silvo Eöry poved več o zelo raznoliki dejavnosti, zaradi katere tudi porabskim upokojenim rojakom zmanjkuje časa, o medgeneracijskem dialogu, s katerim skušajo ohraniti slovensko besedo v Porabju in bližajočem se praznovanju 20-letnice delovanja društva.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov