Kaj je prinesla osamosvojitev? Kako se spreminja vloga jezika pri identiteti? Na razstavi pri porabskih slovenskih upokojenci in v Kvarnerju s fotografijami Darka Moharja!

Obdobje osamosvajanja je najbolj ustvarjalen trenutek slovenske zgodovine doslej, je na mednarodni znanstveni konferenci o jugoslovanski krizi med letoma 1980 -1992 poudaril zgodovinar Jože Pirjevec. Na dvodnevnem srečanju, ki sta ga v Kopru 9. in 10. novembra 2016 pripravila Znanstveno raziskovalno središče primorske univerze in ljubljanska Filozofska fakulteta, so slovenski in tuji strokovnjaki  razpad nekdanje Jugoslavije in nastanek samostojne Slovenije pravzaprav prvič umestili v širši geografski in družbeni kontekst ter ga osvetlili z različnih, tudi novih vidikov. Tako so predstavili denimo vloge, ki so jih v tem prelomnem obdobju imeli diplomacija, vplivne države, pa tudi mediji in RKC.

Osamosvojitveni proces je pomembno vplival tudi na življenje slovenske manjšine v Italiji, je na konferenci podaril zgodovinar Gorazd Bajc, s katerim se Lea Širok pogovarjala v tokratni oddaji.

Furlanija Julijska krajina je imela plodne stike s slovensko in hrvaško stranjo že v času nekdanje skupne države. Leta 1978 oblikovana delovna skupnost Alpe Jadran je bila zanimiv poskus sodelovanja delov držav z različnimi notranjepolitičnimi ureditvami, pomembno vlogo pa je igral tudi italijanski zunanji minister Gianni de Michelis, ki je spodbujal politiko srednjeevropskih povezav. Italija je tako preko Slovenije skušala pridobiti nov vplivni prostor v Jugoslaviji, pa tudi na Madžarskem in v Avstriji in nastala je zanimiva prva štirilaterala, pojasnjuje zgodovinar Gorazd Bajc:

“Si imel državo, ki je bil v Natu, državo v Varšavskem paktu, uradno nevtralno Avstrijo in neuvrščeno Jugoslavijo. Deloma je to delovalo, vendar bolj na lokalni ravni, kjer seje sodelovanje začelo prej in je obstajal konkreten interes.”

Pri tej igri je svojo vlogo imela tudi slovenska manjšina, ki pa je bila vse do napada JLA junija 1991 skeptična do osamosvojitvenih teženj Slovenije. Slovenska skupnost v Furlaniji Julijski krajini je namreč v tedanji Jugoslaviji, ne glede na njeno družbeno ureditev, videla močno državo, ki zagotavlja manjšini zaščito, ugotavlja Gorazd Bajc:

“V slovenski manjšini je bila percepcija iskrenih osamosvojitvenih teženj prepozno zaznana. Ne pri vseh, nekateri so že desetletja prej zavzemali za samostojno Slovenijo… Ob približevanju osamosvojitve so bile tudi določne kritike, ker nihče ni vedel, kakšna bo ta Slovenija. Obstajal je nek prastrah do Italije, ko pa je prišlo do napada JLA, je podpora postala večinska…”

Rojaki v FJK so začeli zbirati denarno pomoč, pomembno vlogo so imeli tudi pri obveščanju italijanske strani, saj ta ni poznala težav Slovenije in ji večinsko ni bila naklonjena , ob informacijah, ki so jih dobivali predvsem iz Beograda, pa javno mnenje večinsko ni bilo naklonjeno Sloveniji.

Po osamosvojitvi Slovenije, in potem ko je Italija januarja 1992 priznala, so se odnosi med sosedama začeli kmalu krhati, čeprav se je v nekaterih nacionalističnih krogih nasprotovanje pojavljalo že prej. Ob razpadu Jugoslavije se je zrušil tudi dotedanji sistem financiranja slovenske skupnosti, ki  je posledično postala talec bilateralnih politik med Italijo in Slovenijo.

Slovenska skupnost v FJK je imela v času federativne Jugoslavije trdno finančno podporo, ki ji je ne nazadnje zagotavljala gospodarsko preživetje, prek banke v Trstu in Gorici se je financiralo delovanje Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Primorski dnevnik, SSG Trst….

“Bil je sistem, po eni strani netransparenten, vendar nujen za obstoj slovenske manjšine.”

Po osamosvojitvi pa se je to spremenilo in danes dobi slovenska narodna skupnost večino denarja iz Rima, pojasnjuje Gorazd Bajc, težava pa je, da ta denar prihaja z zamudo, kar slovenskim ustanovam povzroča nemalo težav. Kljub vsemu pa je slovenska manjšina dobro organizirana, veliko se dogaja in še vedno je številna. Odnosi so se izboljšali in protislovenska klima ni več tako izrazita, kot je bila od leta 1975 naprej.

“To se občuti, vedno več je zanimanja na italijanski strani, da spoznajo slovensko kulturo, kar je navsezadnje dobro zanje.”

Daljši pogovor z zgodovinarjem Gorazdom Bajcem pa lahko slišite v prispevku Lee Širok v tokratnih Sotočjih.

Kako sta povezana jezik in identiteta? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja tudi med rojaki v sosednjih državah vse bolj aktualno. Doktor Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji.

Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, ki svoje fotografije te dni razstavlja v cerkvi Svete Margarete v mestecu Bakar pri Reki.

V tokratni oddaji se pridružimo tudi najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev – porabskim slovenskim upokojencem, ki so 20-letnico svojega delovanja proslavili tudi s fotografsko, rokodelsko in kulinarično razstavo. Bilo je slastno!