Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov