Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju
Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.
70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:
“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.
Maja Lapornik
Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.
O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.
Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku. To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.
“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”
Pepca Druml
Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.
Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.
“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”
Ludwig Druml
Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?
V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.
Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.
“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”
Valerija Perger
Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.
Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.
“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”
Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija
V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?
“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”
Juraj Marko Žerovnik
Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju
Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.
70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:
“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.
Maja Lapornik
Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.
O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.
Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku. To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.
“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”
Pepca Druml
Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.
Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.
“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”
Ludwig Druml
Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?
V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.
Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.
“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”
Valerija Perger
Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.
Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.
“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”
Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija
V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?
“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”
Juraj Marko Žerovnik
Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov