Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.
Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.
Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.
Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.
Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.
V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.
Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.
Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.
Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!
Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!
Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.
Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Neveljaven email naslov
