Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.
V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.
Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.
Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.
Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!
Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!
Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.
Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Neveljaven email naslov
