Pomemben jubilej pomembne ustanove koroških Slovencev, dobro vzdušje na dvojezični šoli v Špetru, pohvale rojakom v Porabju, dopolnjena izdaja Zgodovine na Čarbranskem

Za rojake z avstrijske Koroške je Slovenska gimnazija ena najpomembnejših ustanov in razumljivo je, da so tradicionalno šolsko akademijo, te potekajo neprekinjeno že od leta 1958, posvetili prav jubileju. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe so se udeležili tudi najvišji predstavniki Avstrije in Slovenije ter dežele Koroške in v svojih nagovorih vsi po vrsti opozorili na pomembno vlogo Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, kot se uradno imenuje Slovenska gimnazija.

“Brez zgodovinske zavesti, trdnih temeljev danes Slovenska gimnazija ne bi bila to, kar je 60 let. To je doba oranja ledine na trdi povojnih koroških tleh in za mnoge od nas danes nepredstavljiva osebna požrtvovalnost naših staršev, profesorjev in profesoric, vzgojiteljic in vzgojiteljev…”

Tako je zdajšnja ravnateljica orisala začetke Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence Zalka Kuchling, spomnila je tudi na nasprotovanja, politično nestrpnost, ki se je kazala tako v verbalnih napadih kot v mazaških akcijah na fasadi novozgrajene gimnazije. Je pa tudi doba vztrajanja in povezovanja, je dejala:

“Je čas močne povezanosti med podeželjem in Celovcem, je čas bratenja in pobratenja s slovenskimi kulturnimi društvi iz Roža, Podjune in Zilje, je doba rasti in razcveta.”

Da je bila pred 60 leti Slovenska gimnazija majhna, nežna sadika, danes pa je močno drevo, nepogrešljivo za slovensko narodno skupnost, je v svojem nagovoru poudaril krški škof Alois Schwarz. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa, da je danes slavnosten dan za Koroško.

Danes je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost,” je med drugim v svojem nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor. Tudi njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen je poudaril, da je Slovenska gimnazija kulturno središče narodne skupnosti in spomnil, da je bila gimnazija ustanovljena na temelju avstrijske državne pogodbe in da gre za edinstveno gimnazijo v Avstriji, kjer je slovenščina učni jezik.

V kulturnem programu so se predstavili zdajšnji dijakinje in dijaki z recitacijami Prešernovega Povodnega moža, Urške Andreja Rozmana Roze in Uršike Boštjana Gorenca Pižame, zbori Slovenske gimnazije; od zbora Kugyjevih razredov, mladinskega zbor in zbora višje stopnje, ki je na nedavnem tekmovanju zborov avstrijske Koroške v svoji kategoriji osvojil  prvo mesto in dobil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo ljudske pesmi.

Zdajšnji dijaki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, saj so kot koroški prvaki med drugim postali tudi avstrijski košarkarski podprvaki, smučarke so na državnem prvenstvu osvojile 5., smučarji pa 4. mesto. Trije dijaki pa so tudi zmagovalci matematičnega tekmovanja Pangea.

Slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja Slovenske gimnazije je bila tudi priložnost za srečanje nekdanjih dijakinj in dijakov, ki so z veseljem obujali spomine ne svoja gimnazijska leta. Prisluhnete jim lahko v oddaji.

Končno spet po isto streho

Bliža se konec šolskega leta in z njim dolge počitnice za učence in dijake, njihove učitelje in tudi starše. V dvojezični šoli v Špetru, poimenovani po pobudniku za njeno ustanovitev, Pavlu Petričiču, se bo zvonec zadnjič pred poletjem oglasil 14-ega junija. Hkrati se bo izteklo prvič šest mesecev dela v novih šolskih prostorih.

Po šestih letih razseljene šole, ki je delovala na več ločenih mestih, tudi v pisarnam tamkajšnje Gorske skupnosti, je obračun dela in počutja pod skupno streho v obnovljenih in deloma na novo zgrajenih prostorih, zelo dober, je Mirjam Muženič povedala ravnateljica Sonja Klanjšček:

“Šola je zaživela, skušala je živeti tudi, ko je bila na različnih lokacijah, vedno kot povezana skupnost. Zdaj, ko smo vsi na enem, lepem, prenovljenem koncu, je seveda to veliko laže in veliko lepše.”

Za obnovo in dograditev šole ima velike zasluge občinska uprava in njen sedanji prvi mož slovenskih korenin Mariano Zufferli, ki je bil ves čas osebno prisoten na gradbišču, nosil je nove klopi in stole ter pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna:

“Začeli smo dobro in sam sem resnično zadovoljen. Urediti moramo še zunanje površine za potrebe šolske kuhinje, parkirišče in nekaj malenkosti. Že lani novembra smo deželni upravi FJK poslali načrt in na odgovor še čakamo. Res je, pomagal sem. Tak sem in ne bom se spremenil. Ko me rabijo, sem prisoten.”

V šoli morajo dokončati še nekaj stvari, med drugim urediti parkirišče in postaviti knjižne police. Knjig jim ne bo manjkalo, saj so jih v akciji na Radiu Koper zbrali več kot 300. Pobudo za to obdarovanje sta dali prav Mirjam Muženič in poslušalka Orjana Ugrin iz Ankarana, ki sta pred več kot desetimi leti v Benečijo že peljali knjige ter se takrat zavezali, da ne bo zadnjič.

‘Porabski Slovenci so lahko vzgled vsem ostalim!’

Na povabilo zagovornice Slovencev v Madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša je Porabje obiskal predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér, ki je, kot je Silvi Eöry povedal Martin Ropoš, še posebej naklonjen porabskim Slovencem.

Obisk je bil tudi medijsko zelo odmeven, poudarja Ropoš, saj so v okviru dneva narodnih skupnosti na Madžarskem že dan prej  pripravili posebno reportažo, v kateri je predsednik parlamenta med drugim dejal, da so mu porabski Slovenci najbolj pri srcu, čeprav se je nato popravil, da so mu pri srcu vse manjšine.

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je vložila veliko truda v pripravo obiska, je dejal predsednik parlamenta Lászlo Kövér, zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki so mu ga pripravili v Porabju:

“Obisk je potrdil, kar sem že vedel, da je najmanjša narodna skupnost na Madžarskem dobro organizirana in skuša storiti vse za ohranitev jezika in kulture. Lahko so za vzgled drugim narodnostim, saj ne tarnajo in sedijo križem rok, ampak skušajo z lobiranjem in drugimi dejavnosti zagotoviti boljše pogoje za življenje.”

Zelo pomembni so tudi dobri stiki z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter skupni meddržavni projekti, ki omogočajo razvoj območja na obeh straneh slovensko madžarske meje.

Rojaki v Porabju so Lászlu Kövérju pokazali Gornji Senik, Monošter in Sakalovce, kjer imajo, po besedah županje Valerije Rogan, smele načrte za razvoj turizma. Po ureditvi parka namreč želijo v okviru sklada Interreg Slovenija Madžarska postaviti še etnološko hišo, poleg nje kmetijo in sobe za manjše število turistov.

“Smo namreč majhna občina brez podjetja, tako da – poleg denarja iz Budimpešte – sodelovanje v regionalnih in meddržavnih projektih predstavlja edini dodaten vir financiranja.”

Dopolnjena Zgodovina na Čarbanskem

Med letošnjimi nagrajenci Primorsko-goranske županije je bil tudi pisatelj Slavko Malnar, ki je prejel posebno priznanje za svoje celotno delo in prispevek k ohranitvi narečja – govora na Čabranskem. S svojim obsežnim večletnim plodovitim  raziskovalnim delom in slovarji, kot podlago, je namreč pomembno prispeval k vpisu tega narečja na seznam zavarovane nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem (2015) , pozneje pa tudi – ker gre pravzaprav za isti govor -, na ta seznam v Sloveniji.

Piše tudi poezijo in prozo ter se posveča zgodovini Gorskega kotarja. Svoji prvi, odmevni in nagrajeni izdaji Zgodovine na Čabranskem je po desetih letih (2016) dodal novo, posodobljeno izdajo, ki obsega skoraj petsto strani. Del bogatega opusa so tudi knjige o času in posledicah druge svetovne vojne na Čabranskem, katere gorje je sam doživel kot otrok, izgnan v taborišče na Rabu in pozneje v Gonarsu.

V pogovoru z Marjano Mirković, se je pisatelj spomnil tudi težkega otroštva, ko je po drugi svetovni vojni moral kot 11-leten fant na delo, da so dobili dovolj kart za hrano. Bilo je težko in danes si ne more predstavljati, kaj vse so pretrpeli.

Več o življenju na Čabranskem in tesnem sodelovanju s kraji na slovenski strani meje, lahko slišite v tokratni oddaji.