Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
150.00 ljudi vsako leto obišče Unescov globalni Geopark Karavanke, EU Korak z Reke za več sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem, generalna konzulka Ingrid Sergaš iz Trsta z lepimi spomini, živahno na Porabskem dnevu
Tokratna oddaja je tudi v znamenju čezmejnega povezovanja. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank. Da bi park predstavili najširši javnosti v okviru prvega Geofestivala že od sredine maja potekajo številni dogodki. Podrobneje o priložnostih, ki jih ponuja Geopark Karavanke, v pogovoru s poslovodjem Geraldom Hartmannom.
V društvu Bazovica na Reki je 5. junija potekalo delovno srečanje, namenjeno medsebojnemu sodelovanju slovenskih organizacij na Hrvaškem in spodbujanju financiranja njihove dejavnosti iz evropskih skladov, predvsem v okviru društva EU korak, pozornost pa so posvetili tudi vključevanju mladih.
Pobudo za sestanek sta dala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter društvo EU korak, organizacija za pomoč slovenski skupnosti pri prijavah na razpise za evropska sredstva. Ustanovljena je bila na Reki jeseni 2008 na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, sprva kot podjetje Urad za Evropo, leta 2013 pa se je preoblikovala v neprofitno društvo.
Srečanja v društvu Bazovica so se poleg predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter društva EU korak udeležili še predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Umaga, Buzeta, Pulja, Lovrana, Gorskega kotarja in Reke ter reške raziskovalne enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane.
Da projektno financiranje ni primerno za delo slovenskih kulturnih društev, je prepričan predsednik lovranskega Snežnika Vasja Simonič in glede vključevanja mladih opozoril, da bi morali najprej sprejeti ustrezno strategijo.
Predstavnica društva EU korak Natali Iskra pa v pogovoru z Marjano Mirković ocenjuje, da je bilo srečanje uspešno, bi pa veljalo okrepiti sodelovanje EU koraka z društvi in jih spodbuditi za prijave na razpise, je prepričana sogovornica, ki si želi predvsem več sodelovanja.
Ingrid Sergaš se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu. Skoraj 4-letni mandat je zaznamovalo neutrudno delo s slovenskimi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, poroča Mirjam Muženič, v mreži vsakodnevnih stikov z ustanovami krušne Italije in matične Slovenije.
Vodja slovenskega diplomatskega predstavništva iz Trsta odhaja polna lepih vtisov, zadovoljstva nad opravljenim in predvsem hvaležna, da je lahko podrobneje spoznala rojake, občutila njihovo pokončno držo, bogato ustvarjalnost in živela z njimi.
10. junija je v Monoštru potekal tradicionalni Porabski dna, ki ga že vrsto let pripravlja Zveza Slovencev na Madžarskem. Tradicionalna pa je tudi podelitev priznanj “Za Porabje” rojakom, ki s svojim delom prispevajo k utrjevanju narodne identitete in ohranjevanju ljudskega izročila.
Več o dogajanju na Porabskem dnevu, ki je bilo tokrat v znamenju folklornih skupin, in pogovoru z nagrajenci pa lahko slišite v tokratni oddaji!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
150.00 ljudi vsako leto obišče Unescov globalni Geopark Karavanke, EU Korak z Reke za več sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem, generalna konzulka Ingrid Sergaš iz Trsta z lepimi spomini, živahno na Porabskem dnevu
Tokratna oddaja je tudi v znamenju čezmejnega povezovanja. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank. Da bi park predstavili najširši javnosti v okviru prvega Geofestivala že od sredine maja potekajo številni dogodki. Podrobneje o priložnostih, ki jih ponuja Geopark Karavanke, v pogovoru s poslovodjem Geraldom Hartmannom.
V društvu Bazovica na Reki je 5. junija potekalo delovno srečanje, namenjeno medsebojnemu sodelovanju slovenskih organizacij na Hrvaškem in spodbujanju financiranja njihove dejavnosti iz evropskih skladov, predvsem v okviru društva EU korak, pozornost pa so posvetili tudi vključevanju mladih.
Pobudo za sestanek sta dala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter društvo EU korak, organizacija za pomoč slovenski skupnosti pri prijavah na razpise za evropska sredstva. Ustanovljena je bila na Reki jeseni 2008 na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, sprva kot podjetje Urad za Evropo, leta 2013 pa se je preoblikovala v neprofitno društvo.
Srečanja v društvu Bazovica so se poleg predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter društva EU korak udeležili še predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Umaga, Buzeta, Pulja, Lovrana, Gorskega kotarja in Reke ter reške raziskovalne enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane.
Da projektno financiranje ni primerno za delo slovenskih kulturnih društev, je prepričan predsednik lovranskega Snežnika Vasja Simonič in glede vključevanja mladih opozoril, da bi morali najprej sprejeti ustrezno strategijo.
Predstavnica društva EU korak Natali Iskra pa v pogovoru z Marjano Mirković ocenjuje, da je bilo srečanje uspešno, bi pa veljalo okrepiti sodelovanje EU koraka z društvi in jih spodbuditi za prijave na razpise, je prepričana sogovornica, ki si želi predvsem več sodelovanja.
Ingrid Sergaš se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu. Skoraj 4-letni mandat je zaznamovalo neutrudno delo s slovenskimi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, poroča Mirjam Muženič, v mreži vsakodnevnih stikov z ustanovami krušne Italije in matične Slovenije.
Vodja slovenskega diplomatskega predstavništva iz Trsta odhaja polna lepih vtisov, zadovoljstva nad opravljenim in predvsem hvaležna, da je lahko podrobneje spoznala rojake, občutila njihovo pokončno držo, bogato ustvarjalnost in živela z njimi.
10. junija je v Monoštru potekal tradicionalni Porabski dna, ki ga že vrsto let pripravlja Zveza Slovencev na Madžarskem. Tradicionalna pa je tudi podelitev priznanj “Za Porabje” rojakom, ki s svojim delom prispevajo k utrjevanju narodne identitete in ohranjevanju ljudskega izročila.
Več o dogajanju na Porabskem dnevu, ki je bilo tokrat v znamenju folklornih skupin, in pogovoru z nagrajenci pa lahko slišite v tokratni oddaji!
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
Neveljaven email naslov