Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov