Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Neveljaven email naslov