Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov