Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozivi deželnega svetnika Igorja Gabrovca k spoštovanju slovenske kulture
»Očiščenje in pomlajenje?« Tako so se spraševali rojaki iz Furlanije Julijske krajine v Trstu na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila tokrat v znamenju Ivana Cankarja. Slavnostni govornik Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK, se je med drugim zavzel za strpnost in sožitje, za dostojanstvo slovenske besede v javnem življenju, inštitucijah, šolstvu in medijih.
Kako pa je s pomlajenjem? Poljanka Dolhar, novinarka Primorskega dnevnika je prepričana, da bi se morali v slovenski narodno skupnosti učinkoviteje odzvati na spremenjene razmere:
“Vsaka naša ustanova bo morala razmisliti, komu je namenjeno njeno delo, kakšno bo naše delo čez nekaj let. Problem, s katerim se bolj malo ukvarjamo, je, kod so naši t.i. odjemalci, novi člani naše skupnosti. …Vemo, da je zdaj veliko otrok tudi iz italijanskih družin. Mislim, da je naša naloga tudi ta, da slovensko kulturo približamo njihovim družinam in tako širimo krog naše skupnosti.”
Še enkrat se poklonimo beneškemu stebru Viljemu Černu, rojaku, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji.
Skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške v Celovcu pripravlja »Domovinski večer«, na katerem bodo predstavili volilna priporočila. Zakaj domovinski večer in kakšna bodo priporočila, sprašujemo organizatorja prireditve Emila Krištofa.
Slišite lahko, kako rojaki na Reki krepijo vezi s Slovenijo tudi z gostovanji. Društvo Bazovica tradicionalno mesec kulture praznuje s krepitvijo sodelovanja s Slovenijo. Tudi letos so tako ob kulturnem prazniku program obogatili kulturniki z Bistriškega in sicer mladinski pevski zbor pod vodstvom Elene Sedmak in ženska vokalna skupina Kalina, ki jo vodi Janja Konestabo. 14.2.2018 se je društvo z razstavo in priložnostnim programom predstavilo v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki sodeluje tudi s slovenskimi društvi v Istri, Pulju in Umag.
Društvo Bazovica se je v Kopru predstavilo s fotografsko-dokumentarno razstavo, ki prinaša vpogled v njegov sedemdesetletni razvoj. Predsednik Bazovice Zvonimir Stipetić:
“Zadovoljni smo s tem, koliko sodelujemo z drugimi društvi iz Slovenije. Vse naše skupine se predstavljajo v Sloveniji na različnih prireditvah in ne morem reči, da nam tega manjka.”
Konec tedna (17.2.) pa so v Slovenskem domu na Reki gostovali glasbena skupina Brass Band Slovenija in moški pevski zbor KD France Marolt iz Malečnika pri Mariboru. Navdušeno je bilo občinstvo in navdušeni so bili tudi pevci in glasbeniki. Vodja Aleksander Čonč:
“Nisem pričakoval takšnega odziva. Navdušeni smo in čakamo na naslednje takšno povabilo. Vsaka vez je koristna ne glede na to, od kod je. Treba je širiti mrežo in vezi. Glasbeniki se moramo čim bolj povezovati.”
Pridružite pa se nem tudi v Porabju, kjer smo skupaj s Fašenkom in Lenko odganjali zimo. Uspešno?
Prisluhnite oddaji!
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pozivi deželnega svetnika Igorja Gabrovca k spoštovanju slovenske kulture
»Očiščenje in pomlajenje?« Tako so se spraševali rojaki iz Furlanije Julijske krajine v Trstu na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila tokrat v znamenju Ivana Cankarja. Slavnostni govornik Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK, se je med drugim zavzel za strpnost in sožitje, za dostojanstvo slovenske besede v javnem življenju, inštitucijah, šolstvu in medijih.
Kako pa je s pomlajenjem? Poljanka Dolhar, novinarka Primorskega dnevnika je prepričana, da bi se morali v slovenski narodno skupnosti učinkoviteje odzvati na spremenjene razmere:
“Vsaka naša ustanova bo morala razmisliti, komu je namenjeno njeno delo, kakšno bo naše delo čez nekaj let. Problem, s katerim se bolj malo ukvarjamo, je, kod so naši t.i. odjemalci, novi člani naše skupnosti. …Vemo, da je zdaj veliko otrok tudi iz italijanskih družin. Mislim, da je naša naloga tudi ta, da slovensko kulturo približamo njihovim družinam in tako širimo krog naše skupnosti.”
Še enkrat se poklonimo beneškemu stebru Viljemu Černu, rojaku, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji.
Skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške v Celovcu pripravlja »Domovinski večer«, na katerem bodo predstavili volilna priporočila. Zakaj domovinski večer in kakšna bodo priporočila, sprašujemo organizatorja prireditve Emila Krištofa.
Slišite lahko, kako rojaki na Reki krepijo vezi s Slovenijo tudi z gostovanji. Društvo Bazovica tradicionalno mesec kulture praznuje s krepitvijo sodelovanja s Slovenijo. Tudi letos so tako ob kulturnem prazniku program obogatili kulturniki z Bistriškega in sicer mladinski pevski zbor pod vodstvom Elene Sedmak in ženska vokalna skupina Kalina, ki jo vodi Janja Konestabo. 14.2.2018 se je društvo z razstavo in priložnostnim programom predstavilo v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki sodeluje tudi s slovenskimi društvi v Istri, Pulju in Umag.
Društvo Bazovica se je v Kopru predstavilo s fotografsko-dokumentarno razstavo, ki prinaša vpogled v njegov sedemdesetletni razvoj. Predsednik Bazovice Zvonimir Stipetić:
“Zadovoljni smo s tem, koliko sodelujemo z drugimi društvi iz Slovenije. Vse naše skupine se predstavljajo v Sloveniji na različnih prireditvah in ne morem reči, da nam tega manjka.”
Konec tedna (17.2.) pa so v Slovenskem domu na Reki gostovali glasbena skupina Brass Band Slovenija in moški pevski zbor KD France Marolt iz Malečnika pri Mariboru. Navdušeno je bilo občinstvo in navdušeni so bili tudi pevci in glasbeniki. Vodja Aleksander Čonč:
“Nisem pričakoval takšnega odziva. Navdušeni smo in čakamo na naslednje takšno povabilo. Vsaka vez je koristna ne glede na to, od kod je. Treba je širiti mrežo in vezi. Glasbeniki se moramo čim bolj povezovati.”
Pridružite pa se nem tudi v Porabju, kjer smo skupaj s Fašenkom in Lenko odganjali zimo. Uspešno?
Prisluhnite oddaji!
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
Neveljaven email naslov
