Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred parlamentarnimi volitvami v Italiji in volitvami v deželni zbor avstrijske Koroške
V tokrat precej predvolilno obarvani oddaji gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke na parlamentarnih volitvah v Italiji, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru.
Tatjana Rojc pravi:
“Skupnost Slovencev v Italiji ima dve duši, ena je laična, ena katoliška. Ti dve duši večkrat nista v ravnovesju, nista složni. Sem človek, ki vse življenje išče to, kar nas druži in ne to, kar nas ločuje. Zame je pomembno to, kar lahko med nami splete tisto trdno vez, da nastopamo složno. Moj moto je zato: Složni v senat!”
“Sem demokratično usmerjena. Seveda imam več identitet. Sem žena, zato se zanimam za žensko politiko, sem koroška Slovenka in sem za narodnostno politiko. Sem zelo kulturno misleča, tako je tudi kulturna politika del moje identitete, pa izobrazba,.. in še bi lahko naštevala, “
pa je izpostavila Ana Blatnik.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Državna slovenska samouprava jo je namreč uvrstila na prvo mesto manjšinske liste, kar pomeni, da je za izvolitev dovolj že en glas. Z doseženim v prvem mandatu je zadovoljna. Financiranje delovanja slovenskih organizacij je zdaj sistemsko urejeno, tudi denarja dobijo iz madžarskega proračuna dovolj. Dobili so tudi nekaj dvojezičnih tabel in predstavitveno tablo, s katero porabski Slovenci izrečejo dobrodošlico obiskovalcem.
“Na 94 km2 , kjer so se Slovenci naselili v preteklosti, živi 80% vseh Slovencev na Madžarskem. Zato je prav, da turisti vedo, da so tu prebivalci malo drugačni, da se razlikujejo od večinskega prebivalstva.”
Dajana Lukač, mlada odvetnica v reškem zavetišču za brezdomce, je iz družine, kjer se prepletajo slovenske in madžarske korenine. Kot študentka pravne fakultete je bila prostovoljka v zavetišču Oaza, ki ga financirajo mestne oblasti, po diplomi pa se je tam tudi zaposlila. Naporno delo zahteva znanje tudi z drugih področij, zato končuje magisterij s področja socialnega dela, izobražuje se tudi na področju psihoterapije. Zaradi lastnega manjšinskega statusa pa jo zanima tudi manjšinska problematika.
“Mama je Slovenka, rojena v Čakovcu. …Z njo se pogovarjam slovensko, hrvaško, tudi madžarsko. Gre za mešanico vsega. V bistvu sem odrasla v multikulturni sredini. Od rojstva naprej sem vedno v neki manjšini. Manjšine me spremljajo vse življenje, čeprav se tega niti ne zavedam.”
Društva in ustanove Slovencev iz sosednjih držav so te dni že dobila obvestila, koliko denarja bodo letos dobila iz proračuna Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot zagotavlja državna sekretarka na Uradu Aleksandra Pivec, bodo letos za delovanje in projekte namenili skoraj 6,250.000 evrov, kar je za približno 150.000 evrov več, kot je bilo okvirno predvideno v razpisu. Večino denarja, približno 80%, naj bi slovenske zamejske organizacije in društva dobila do konca marca, preostanek pa do konca junija. Letošnja novost je, da so 20% denarja namenili razvojnim projektom, pravi Aleksandra Pivec.
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pred parlamentarnimi volitvami v Italiji in volitvami v deželni zbor avstrijske Koroške
V tokrat precej predvolilno obarvani oddaji gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke na parlamentarnih volitvah v Italiji, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru.
Tatjana Rojc pravi:
“Skupnost Slovencev v Italiji ima dve duši, ena je laična, ena katoliška. Ti dve duši večkrat nista v ravnovesju, nista složni. Sem človek, ki vse življenje išče to, kar nas druži in ne to, kar nas ločuje. Zame je pomembno to, kar lahko med nami splete tisto trdno vez, da nastopamo složno. Moj moto je zato: Složni v senat!”
“Sem demokratično usmerjena. Seveda imam več identitet. Sem žena, zato se zanimam za žensko politiko, sem koroška Slovenka in sem za narodnostno politiko. Sem zelo kulturno misleča, tako je tudi kulturna politika del moje identitete, pa izobrazba,.. in še bi lahko naštevala, “
pa je izpostavila Ana Blatnik.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Državna slovenska samouprava jo je namreč uvrstila na prvo mesto manjšinske liste, kar pomeni, da je za izvolitev dovolj že en glas. Z doseženim v prvem mandatu je zadovoljna. Financiranje delovanja slovenskih organizacij je zdaj sistemsko urejeno, tudi denarja dobijo iz madžarskega proračuna dovolj. Dobili so tudi nekaj dvojezičnih tabel in predstavitveno tablo, s katero porabski Slovenci izrečejo dobrodošlico obiskovalcem.
“Na 94 km2 , kjer so se Slovenci naselili v preteklosti, živi 80% vseh Slovencev na Madžarskem. Zato je prav, da turisti vedo, da so tu prebivalci malo drugačni, da se razlikujejo od večinskega prebivalstva.”
Dajana Lukač, mlada odvetnica v reškem zavetišču za brezdomce, je iz družine, kjer se prepletajo slovenske in madžarske korenine. Kot študentka pravne fakultete je bila prostovoljka v zavetišču Oaza, ki ga financirajo mestne oblasti, po diplomi pa se je tam tudi zaposlila. Naporno delo zahteva znanje tudi z drugih področij, zato končuje magisterij s področja socialnega dela, izobražuje se tudi na področju psihoterapije. Zaradi lastnega manjšinskega statusa pa jo zanima tudi manjšinska problematika.
“Mama je Slovenka, rojena v Čakovcu. …Z njo se pogovarjam slovensko, hrvaško, tudi madžarsko. Gre za mešanico vsega. V bistvu sem odrasla v multikulturni sredini. Od rojstva naprej sem vedno v neki manjšini. Manjšine me spremljajo vse življenje, čeprav se tega niti ne zavedam.”
Društva in ustanove Slovencev iz sosednjih držav so te dni že dobila obvestila, koliko denarja bodo letos dobila iz proračuna Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot zagotavlja državna sekretarka na Uradu Aleksandra Pivec, bodo letos za delovanje in projekte namenili skoraj 6,250.000 evrov, kar je za približno 150.000 evrov več, kot je bilo okvirno predvideno v razpisu. Večino denarja, približno 80%, naj bi slovenske zamejske organizacije in društva dobila do konca marca, preostanek pa do konca junija. Letošnja novost je, da so 20% denarja namenili razvojnim projektom, pravi Aleksandra Pivec.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov