Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zmaga Socialdemokratov Petra Kaiserja in slovenski narodni skupnosti naklonjene politike
Na volitvah v 36-članski koroški deželni zbor so prepričljivo zmagali koroški Socialdemokrati pod vodstvom Petra Kaiserja. Koroške Slovence bo v deželnem zboru zastopala Ana Blatnik. Na drugo mesto so se uvrstili svobodnjaki, na tretje pa ljudska stranka. V deželni zbor so se uvrstili tudi Team Karnten, pri katerih sodeluje tudi Lojze Dolinar. Zeleni, kjer je kandidiral Štefan Merkač, in lista Moja Južna Koroška z Gabrielom Hribarjem, ki je na volitvah nastopila skupaj z NEOS, pa se niso uspeli prebiti v koroški deželni zbor.
Rezultati so bili pričakovani, pojasni Janko Kulmesch, novinar tednika Novice. Deželni glavar Peter Kaiser, vodja koroških Socialdemokratov, je med koroškimi Slovenci zelo priljubljen. Pod njegovo vlado so rešili vprašanje slovenske glasbene šole, obiskoval je spominska srečanja borcev proti nacizmu in fašizmu, njegov sin se ima za koroškega Slovenca.
“Pomembno je tudi, da ima deželni glavar Kaiser dober odnos do Republike Slovenije. Leta 2013, ko je postal deželni glavar, je bil njegov prvi obisk v Slovenijo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. In to pot bo nadaljeval. Izjavil je namreč, da dokler bo deželni glavar in bo imel besedo v politiki, bo storil vse, da se bo slovenska narodna skupnost počutila enakopravno.”
Kako pa Janko Kulmesch komentira poraz Zelenih in liste Moja Južna Koroška? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje.
Na Reki je bila v petek (2.3.2018) premiera predstave Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandella. V koprodukcijskem projektu manjšinskih gledališč režiserja Paola Magellija so poleg italijanske drame z Reke, nosilke projekta, sodelovali še SSG Trst, nemško gledališče iz Temišvara, albansko iz Skopja ter madžarsko iz Subotice.
Predstava v petih jezikih – italijanščini, albanščini, madžarščini, nemščini in slovenščini –, je bila izvedena v okviru programa Vnovično odkrivanje Evrope, prvega neposrednega projekta reškega gledališča (HNK Ivana pl. Zajca) v sklopu projekta Reka, EPK 2020, in sofinanciranega s sredstvi EU iz programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe).
Projekt, ki opozarja na pomen manjšinskih gledališč v Evropi, je zamisel dveh gledaliških režiserjev dveh generacij. Ena je generacija Paola Magellija, veterana evropskega gledališča, druga pa Oliverja Frljića, ki dviguje prah po vsej Evropi. Njuna ideja je, da bi v okviru takšnega projekta morali znova odkriti Evropo, pravi intendant Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, Marin Blažević
“Gre za Evropo manjšinskih skupnosti, etničnih skupnosti v različnih državah. Da bi tako videli, kakšne so posebnosti v njihovem gledališkem izročilu in umetniških idejah ter na kakšen način se te lahko povezujejo. Celoten projekt vodi ansambel reških manjšinskih someščanov, pripadnikov italijanske narodne manjšine na Reki. “
Po zimskem premoru se je na Gornjem Seniku za obiskovalce vnovič odprla slovenska vzorčna kmetija. Ob tem so pripravili tekmovanjem vinarjev oziroma Brajdežev in srečanje z mladimi. Dober rezultat mladih rojakov in njihovo zanimanje sta dobra spodbuda za nadaljnje delo, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač.
Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Zmaga Socialdemokratov Petra Kaiserja in slovenski narodni skupnosti naklonjene politike
Na volitvah v 36-članski koroški deželni zbor so prepričljivo zmagali koroški Socialdemokrati pod vodstvom Petra Kaiserja. Koroške Slovence bo v deželnem zboru zastopala Ana Blatnik. Na drugo mesto so se uvrstili svobodnjaki, na tretje pa ljudska stranka. V deželni zbor so se uvrstili tudi Team Karnten, pri katerih sodeluje tudi Lojze Dolinar. Zeleni, kjer je kandidiral Štefan Merkač, in lista Moja Južna Koroška z Gabrielom Hribarjem, ki je na volitvah nastopila skupaj z NEOS, pa se niso uspeli prebiti v koroški deželni zbor.
Rezultati so bili pričakovani, pojasni Janko Kulmesch, novinar tednika Novice. Deželni glavar Peter Kaiser, vodja koroških Socialdemokratov, je med koroškimi Slovenci zelo priljubljen. Pod njegovo vlado so rešili vprašanje slovenske glasbene šole, obiskoval je spominska srečanja borcev proti nacizmu in fašizmu, njegov sin se ima za koroškega Slovenca.
“Pomembno je tudi, da ima deželni glavar Kaiser dober odnos do Republike Slovenije. Leta 2013, ko je postal deželni glavar, je bil njegov prvi obisk v Slovenijo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. In to pot bo nadaljeval. Izjavil je namreč, da dokler bo deželni glavar in bo imel besedo v politiki, bo storil vse, da se bo slovenska narodna skupnost počutila enakopravno.”
Kako pa Janko Kulmesch komentira poraz Zelenih in liste Moja Južna Koroška? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje.
Na Reki je bila v petek (2.3.2018) premiera predstave Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandella. V koprodukcijskem projektu manjšinskih gledališč režiserja Paola Magellija so poleg italijanske drame z Reke, nosilke projekta, sodelovali še SSG Trst, nemško gledališče iz Temišvara, albansko iz Skopja ter madžarsko iz Subotice.
Predstava v petih jezikih – italijanščini, albanščini, madžarščini, nemščini in slovenščini –, je bila izvedena v okviru programa Vnovično odkrivanje Evrope, prvega neposrednega projekta reškega gledališča (HNK Ivana pl. Zajca) v sklopu projekta Reka, EPK 2020, in sofinanciranega s sredstvi EU iz programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe).
Projekt, ki opozarja na pomen manjšinskih gledališč v Evropi, je zamisel dveh gledaliških režiserjev dveh generacij. Ena je generacija Paola Magellija, veterana evropskega gledališča, druga pa Oliverja Frljića, ki dviguje prah po vsej Evropi. Njuna ideja je, da bi v okviru takšnega projekta morali znova odkriti Evropo, pravi intendant Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, Marin Blažević
“Gre za Evropo manjšinskih skupnosti, etničnih skupnosti v različnih državah. Da bi tako videli, kakšne so posebnosti v njihovem gledališkem izročilu in umetniških idejah ter na kakšen način se te lahko povezujejo. Celoten projekt vodi ansambel reških manjšinskih someščanov, pripadnikov italijanske narodne manjšine na Reki. “
Po zimskem premoru se je na Gornjem Seniku za obiskovalce vnovič odprla slovenska vzorčna kmetija. Ob tem so pripravili tekmovanjem vinarjev oziroma Brajdežev in srečanje z mladimi. Dober rezultat mladih rojakov in njihovo zanimanje sta dobra spodbuda za nadaljnje delo, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač.
Prisluhnite!
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
Neveljaven email naslov