Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koalicijska pogodba določa, da bo avstrijska vlada skrbela za narodne skupnosti, opozarja Bernard Sadovnik. Kaj to pomeni?
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl v Sloveniji se je zunanji minister Karl Erjavec sestal s predstavniki Slovencev v Avstriji. Kaj so ta hip najbolj pereče teme? Manuel Jug iz Zveze slovenskih organizacij in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev opozarjata predvsem na težave tednika Novice.
“Ključni izziv je prav tednik Novice. Poiskati moramo sistemsko rešitev, saj ga zdaj v veliki meri financira Slovenija. Dobiti bi morali bistveno več denarne podpore iz Avstrije, saj smo vendarle avstrijska manjšina.”
Manuel Jug
“Mi smo avstrijski državljani in nesprejemljivo je, da v prvi vrsti samo Slovenija skrbi za ohranjanje naše infrastrukture. Poleg tednika Novice je ena naših glavnih zahtev, da se nova zvezna vlada izkaže in v proračunu poveča sredstva, ki bodo namenjena vsem avstrijskim manjšinam. In tako končno zagotovi normalno delovanje vseh naših struktur.”
Bernard Sadovnik
Kakšen pa je odnos nove avstrijske zvezne vlade do narodnih skupnosti?
“V koalicijski pogodbi je jasno zapisano, da želi vlada skrbeti za vse narodne skupnosti, ki živimo v Avstriji. Zaradi tega menim, da se bo s to vlado možno dogovoriti tudi za konkretne pomembne vsebine. Zavedati pa se moramo, da so to dolgotrajni postopki.”
Bernard Sadovnik
Kje so razlogi, da listi Moja Južna Koroška ni uspelo priti v koroški deželni zbor, sprašujemo vodjo in pobudnika liste Gabriela Hribarja. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence?
Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo.
Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci.
Na Reki pa so se srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi?
Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Koalicijska pogodba določa, da bo avstrijska vlada skrbela za narodne skupnosti, opozarja Bernard Sadovnik. Kaj to pomeni?
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl v Sloveniji se je zunanji minister Karl Erjavec sestal s predstavniki Slovencev v Avstriji. Kaj so ta hip najbolj pereče teme? Manuel Jug iz Zveze slovenskih organizacij in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev opozarjata predvsem na težave tednika Novice.
“Ključni izziv je prav tednik Novice. Poiskati moramo sistemsko rešitev, saj ga zdaj v veliki meri financira Slovenija. Dobiti bi morali bistveno več denarne podpore iz Avstrije, saj smo vendarle avstrijska manjšina.”
Manuel Jug
“Mi smo avstrijski državljani in nesprejemljivo je, da v prvi vrsti samo Slovenija skrbi za ohranjanje naše infrastrukture. Poleg tednika Novice je ena naših glavnih zahtev, da se nova zvezna vlada izkaže in v proračunu poveča sredstva, ki bodo namenjena vsem avstrijskim manjšinam. In tako končno zagotovi normalno delovanje vseh naših struktur.”
Bernard Sadovnik
Kakšen pa je odnos nove avstrijske zvezne vlade do narodnih skupnosti?
“V koalicijski pogodbi je jasno zapisano, da želi vlada skrbeti za vse narodne skupnosti, ki živimo v Avstriji. Zaradi tega menim, da se bo s to vlado možno dogovoriti tudi za konkretne pomembne vsebine. Zavedati pa se moramo, da so to dolgotrajni postopki.”
Bernard Sadovnik
Kje so razlogi, da listi Moja Južna Koroška ni uspelo priti v koroški deželni zbor, sprašujemo vodjo in pobudnika liste Gabriela Hribarja. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence?
Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo.
Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci.
Na Reki pa so se srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi?
Prisluhnite!
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov