Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 14.5.2018

14.05.2018


Nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman o svojih načrtih in izzivih

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo je 22 let vodil Darko Šonc, je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. Predsednica krovne organizacije Slovencev na Hrvaškem je postala zgodovinarka z Reke, predavateljica in vodja reške izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbara Riman. Prepričana je, da bi morala Slovenija več narediti za svojo prepoznavnost na Hrvaškem.

»Načrtujemo posebno pozornost nameniti mladim, da bi Zvezo pa tudi posamezna slovenska društva bolj odprli za mlade. Skušali se bomo posodobiti v smislu družbenih omrežij in spletnih strani, da bi tudi večinsko prebivalstvo videlo, da so Slovenci dejansko dejavni na Hrvaškem.«

Kaj pa med svoje največje dosežke uvršča dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc?

“Vsa ta leta smo Slovenci na Hrvaškem ostali enotni. Obveljala je doktrina dogovarjanja in na tak način smo rešili vse težave.”

Prvi  protest antifašistov v Pliberku  

V tokratni oddaji gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, v kateri je 23 različnih organizacij, ki je v Pliberku pripravila protest proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libuškem polju. Protest je uspel, ugotavlja, saj so ga uspeli internacionalizirati.

“Tako mednarodno kot avstrijsko javnost smo obvestili, kaj se dejansko dogaja na Libuškem polju in kakšna sporočila prihajajo od tam.”

Deželni glavar Peter Kaiser je shod obsodil in pozval avstrijsko notranje ministrstvo, naj okrepi nadzor.  Dejal pa je tudi, da prireditve na Libuškem polju ne deželne oblasti morejo prepovedati, saj gre za cerkveno prireditev na zasebnem zemljišču.

Andrej Mohar  je prepričan, da bi upoštevaje določila t.i. avstrijske državne pogodbe, ustave in zakonodaje shod, ki se je po oceni nekaterih v desetletjih razvil v največje srečanje neonacistov in fašistov Evropi, morali prepovedati.

“Mi smo v zgodovini teh srečanj na Libuškem polju imeli notranje ministre že vseh političnih barv; od socialdemokratskih, ministrov ljudske stranke do zdajšnjega iz desno vsaj deloma ekstremne svobodnjaške stranke. Če koroški glavar pravi, da je to sramota za Koroško, ampak je nemočen, naj obvelja, da se je vsaj kot prvi koroški deželni glavar opredelil  do tega in spomnil na antifašistično izročilo avstrijske ustave. Toda mi  želimo, in v tem se razlikujemo, narediti odločilni, zadnji korak. Ne glede na politične razmere ali koalicijske odnose je treba tudi na politični ravni upoštevati ustavna in zakonska določila in prepovedati tovrstna srečanja.”

Kako v Porabje privabiti še več turistov

Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih.

Medeno darilo 

Rojakom na Tržaškem se bo v prihodnje cedil slovenski med. V Padričah nad Trstom namreč stoji 10 panjev s kranjskimi sivkami, ki jih je slovenskim čebelarjem na Tržaškem podarila Čebelarska zveza Slovenije ob denarni pomoči vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za darilo celotni slovenski narodni skupnosti na Tržaškem. Postavitev tipično slovensko poslikanega  čebelnjaka je tudi priznanje slovenskemu čebelarskemu društvu iz Trsta, pravi njegov predsednik Danijel Novak.

“To je za nas velik dan. Če pomislimo, da smo to društvo ustanavljali pred petimi leti in da smo postali prepoznavni za čebelarsko zvezo, za vso Slovenijo kot slovenski čebelarji v Trstu. To je za nas veliko priznanje.”


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 14.5.2018

14.05.2018


Nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman o svojih načrtih in izzivih

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo je 22 let vodil Darko Šonc, je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. Predsednica krovne organizacije Slovencev na Hrvaškem je postala zgodovinarka z Reke, predavateljica in vodja reške izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbara Riman. Prepričana je, da bi morala Slovenija več narediti za svojo prepoznavnost na Hrvaškem.

»Načrtujemo posebno pozornost nameniti mladim, da bi Zvezo pa tudi posamezna slovenska društva bolj odprli za mlade. Skušali se bomo posodobiti v smislu družbenih omrežij in spletnih strani, da bi tudi večinsko prebivalstvo videlo, da so Slovenci dejansko dejavni na Hrvaškem.«

Kaj pa med svoje največje dosežke uvršča dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc?

“Vsa ta leta smo Slovenci na Hrvaškem ostali enotni. Obveljala je doktrina dogovarjanja in na tak način smo rešili vse težave.”

Prvi  protest antifašistov v Pliberku  

V tokratni oddaji gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, v kateri je 23 različnih organizacij, ki je v Pliberku pripravila protest proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libuškem polju. Protest je uspel, ugotavlja, saj so ga uspeli internacionalizirati.

“Tako mednarodno kot avstrijsko javnost smo obvestili, kaj se dejansko dogaja na Libuškem polju in kakšna sporočila prihajajo od tam.”

Deželni glavar Peter Kaiser je shod obsodil in pozval avstrijsko notranje ministrstvo, naj okrepi nadzor.  Dejal pa je tudi, da prireditve na Libuškem polju ne deželne oblasti morejo prepovedati, saj gre za cerkveno prireditev na zasebnem zemljišču.

Andrej Mohar  je prepričan, da bi upoštevaje določila t.i. avstrijske državne pogodbe, ustave in zakonodaje shod, ki se je po oceni nekaterih v desetletjih razvil v največje srečanje neonacistov in fašistov Evropi, morali prepovedati.

“Mi smo v zgodovini teh srečanj na Libuškem polju imeli notranje ministre že vseh političnih barv; od socialdemokratskih, ministrov ljudske stranke do zdajšnjega iz desno vsaj deloma ekstremne svobodnjaške stranke. Če koroški glavar pravi, da je to sramota za Koroško, ampak je nemočen, naj obvelja, da se je vsaj kot prvi koroški deželni glavar opredelil  do tega in spomnil na antifašistično izročilo avstrijske ustave. Toda mi  želimo, in v tem se razlikujemo, narediti odločilni, zadnji korak. Ne glede na politične razmere ali koalicijske odnose je treba tudi na politični ravni upoštevati ustavna in zakonska določila in prepovedati tovrstna srečanja.”

Kako v Porabje privabiti še več turistov

Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih.

Medeno darilo 

Rojakom na Tržaškem se bo v prihodnje cedil slovenski med. V Padričah nad Trstom namreč stoji 10 panjev s kranjskimi sivkami, ki jih je slovenskim čebelarjem na Tržaškem podarila Čebelarska zveza Slovenije ob denarni pomoči vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za darilo celotni slovenski narodni skupnosti na Tržaškem. Postavitev tipično slovensko poslikanega  čebelnjaka je tudi priznanje slovenskemu čebelarskemu društvu iz Trsta, pravi njegov predsednik Danijel Novak.

“To je za nas velik dan. Če pomislimo, da smo to društvo ustanavljali pred petimi leti in da smo postali prepoznavni za čebelarsko zvezo, za vso Slovenijo kot slovenski čebelarji v Trstu. To je za nas veliko priznanje.”


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov