Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Irena Pavlič, dobitnica prvega priznanja "za Slovence na Madžarskem", ustanoviteljica društva Slovencev v Budimpešti
Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je bilo veliko presenečenje, pravi.
V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo. Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.
“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”
Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.
Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.
“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”
In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?
“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”
Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti, družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.
V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.
Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.
Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.
“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”
Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja. Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.
“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”
Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.
V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?
“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal, samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”
Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:
“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”
Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.
Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.
Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.
V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica, nadaljevale tudi jeseni.
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Irena Pavlič, dobitnica prvega priznanja "za Slovence na Madžarskem", ustanoviteljica društva Slovencev v Budimpešti
Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je bilo veliko presenečenje, pravi.
V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo. Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.
“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”
Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.
Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.
“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”
In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?
“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”
Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti, družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.
V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.
Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.
Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.
“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”
Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja. Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.
“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”
Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.
V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?
“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal, samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”
Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:
“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”
Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.
Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.
Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.
V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica, nadaljevale tudi jeseni.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov