Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pomeni pobuda za zmanjšanje pravic manjšin na Hrvaškem in kaj kažejo volitve v Narodni svet koroških Slovencev? 25 let Postaje Topolovo in vabilo na pobeg v Andovce
Med manjšinami na Hrvaškem skrb vzbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Z drugo referendumsko pobudo pa želijo preklicati ratifikacijo Carigrajske konvencije, ki pred nasiljem varuje ženske.
Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Na Reki je prepovedal zbiranje podpisov pod pobudo za preklic ratifikacije Carigrajske konvencije, ostro pa se je odzval tudi zoper pobudo za zmanjšanje pravic poslancev iz vrst narodnih skupnosti.
“Menim, da sta obe pobudi nevzdržni in rekel bi, da celo sramota za civilizirano državo, kar še vedno verjamem, da Hrvaška je. Zame je preprosto nesprejemljivo, da se zbirajo podpisi in zahteva razveljavitev Carigrajske konvencije, katere pravzaprav edini cilj je zaščititi ženske in otroke pred zlorabo. Druga pobuda, ki želi manjšinskim poslancem v saboru onemogočiti glasovanje in sodelovanje v razpravah o vseh temah, je preprosto nekaj – dovolil bi si reči, pošastnega. Ne morem si niti predstavljati, da bi v saboru bili poslanci prve kategorije, tisti torej, ki bi lahko glasovali o vsem, in poslanci druge kategorije, ki ne bi mogli glasovati denimo o zaupnici vladi ali proračunu.”
Daljši pogovor z županom Reke Vojkom Obersnelom lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo vodjo poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marka Oražeja, ki pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike.
S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo arhitektko Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer skoraj zapuščeni vasici Topolovo v Beneški Sloveniji in začetkih pred četrt stoletja. Kako je projekt povezal umetnike z različnih področij, ki se vedno znova vračajo v to vasico v Beneški Sloveniji, in kakšno je danes tam življenje, pa pripoveduje Vida Rucli, ena od urednic publikacije ob 25. Postaji, ki zdaj stalno živi v tej vasici pod Kolovratom.
Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost – se imenuje čezmejni projekt, v katerem od lanskega aprila sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in z Madžarske. Med njimi je tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki je v okviru Programa čezmejnega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija – Madžarska pridobilo okrog 110 tisoč evrov evropskih sredstev.
Predsednika društva Andovci Karl Holec v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da so v okviru projekta opravili že ¾ zastavljenega dela. Tako je že urejena tudi soba za pobeg, v kateri bodo obiskovalci spoznali zgodovino čarovništva v Porabju in ki bo uradno odprta konec meseca. Zdaj potekajo testiranja in prilagoditve programa, ki bo potekal v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem. Obiskovalci pa se bodo v sobi srečali tudi s čaralicami in drugimi liki.
V Andovcih, kjer so v zadnjih letih uredili Porabsko domačijo z Malim Triglavom in hišo rokodelstva, idej in načrtov ne manjka, tako dolgoročnih, za katere rabijo denar, kot kratkoročnih, za katere pa denarja ne rabijo. Letos so vse svoje moči usmerili v projekt Escape, Karel Holec pa se zaveda, da morajo turistom vseskozi ponujati novosti in dopolnjevati svojo ponudbo. Večjo ponudbo imaš, več turistov lahko pričakuješ:
»Delamo na tem, tudi s sobo za pobeg. Denar naj ostane pri nas, bodisi v Andovci, Slovenski vesi, pri sosedih, skratka v Porabju. Sem pride ogromno turistov, ampak denar ne ostane pri porabskih Slovencih. Večina, ki se tu ukvarja s turizmom, je namreč prišla iz drugih delov Madžarske. Domačini se moramo še naučiti dela v turizmu.«
Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj pomeni pobuda za zmanjšanje pravic manjšin na Hrvaškem in kaj kažejo volitve v Narodni svet koroških Slovencev? 25 let Postaje Topolovo in vabilo na pobeg v Andovce
Med manjšinami na Hrvaškem skrb vzbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Z drugo referendumsko pobudo pa želijo preklicati ratifikacijo Carigrajske konvencije, ki pred nasiljem varuje ženske.
Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Na Reki je prepovedal zbiranje podpisov pod pobudo za preklic ratifikacije Carigrajske konvencije, ostro pa se je odzval tudi zoper pobudo za zmanjšanje pravic poslancev iz vrst narodnih skupnosti.
“Menim, da sta obe pobudi nevzdržni in rekel bi, da celo sramota za civilizirano državo, kar še vedno verjamem, da Hrvaška je. Zame je preprosto nesprejemljivo, da se zbirajo podpisi in zahteva razveljavitev Carigrajske konvencije, katere pravzaprav edini cilj je zaščititi ženske in otroke pred zlorabo. Druga pobuda, ki želi manjšinskim poslancem v saboru onemogočiti glasovanje in sodelovanje v razpravah o vseh temah, je preprosto nekaj – dovolil bi si reči, pošastnega. Ne morem si niti predstavljati, da bi v saboru bili poslanci prve kategorije, tisti torej, ki bi lahko glasovali o vsem, in poslanci druge kategorije, ki ne bi mogli glasovati denimo o zaupnici vladi ali proračunu.”
Daljši pogovor z županom Reke Vojkom Obersnelom lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo vodjo poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marka Oražeja, ki pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike.
S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo arhitektko Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer skoraj zapuščeni vasici Topolovo v Beneški Sloveniji in začetkih pred četrt stoletja. Kako je projekt povezal umetnike z različnih področij, ki se vedno znova vračajo v to vasico v Beneški Sloveniji, in kakšno je danes tam življenje, pa pripoveduje Vida Rucli, ena od urednic publikacije ob 25. Postaji, ki zdaj stalno živi v tej vasici pod Kolovratom.
Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost – se imenuje čezmejni projekt, v katerem od lanskega aprila sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in z Madžarske. Med njimi je tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki je v okviru Programa čezmejnega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija – Madžarska pridobilo okrog 110 tisoč evrov evropskih sredstev.
Predsednika društva Andovci Karl Holec v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da so v okviru projekta opravili že ¾ zastavljenega dela. Tako je že urejena tudi soba za pobeg, v kateri bodo obiskovalci spoznali zgodovino čarovništva v Porabju in ki bo uradno odprta konec meseca. Zdaj potekajo testiranja in prilagoditve programa, ki bo potekal v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem. Obiskovalci pa se bodo v sobi srečali tudi s čaralicami in drugimi liki.
V Andovcih, kjer so v zadnjih letih uredili Porabsko domačijo z Malim Triglavom in hišo rokodelstva, idej in načrtov ne manjka, tako dolgoročnih, za katere rabijo denar, kot kratkoročnih, za katere pa denarja ne rabijo. Letos so vse svoje moči usmerili v projekt Escape, Karel Holec pa se zaveda, da morajo turistom vseskozi ponujati novosti in dopolnjevati svojo ponudbo. Večjo ponudbo imaš, več turistov lahko pričakuješ:
»Delamo na tem, tudi s sobo za pobeg. Denar naj ostane pri nas, bodisi v Andovci, Slovenski vesi, pri sosedih, skratka v Porabju. Sem pride ogromno turistov, ampak denar ne ostane pri porabskih Slovencih. Večina, ki se tu ukvarja s turizmom, je namreč prišla iz drugih delov Madžarske. Domačini se moramo še naučiti dela v turizmu.«
Prisluhnite!
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov