Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O težavah osrednjega časopisa koroških Slovencev, jeseni v Slovenskem domu v Zagrebu, pripravah rojakov na 50. Barcolano, koncertu združenega zbora in o Doktarci Veselih pajdašev
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca ali priložnost za nov začetek?
Novice so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika, finančne težave pa jih spremljajo vse od začetka. Kot pojasnjuje poslovodja Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je izdajanje dveh časopisov stalo 500.000 evrov, z združitvijo pa naj bi ta denar učinkoviteje porabili in naredili kakovosten resen medij. Strokovnjaki so pripravili koncept Medijske hiše koroških Slovencev:
“Slovenija, ki je vedno financirala naše medije, pa je nato iz danes na jutri podporo znižala na 250.000 evrov, pod ministrom Žmavcem pa se je vsota znižala na 150.000 evrov, s čimer je nemogoče izdajati časopis.”
Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc jih je, pravi Marjan Sturm, na ta način skušal prisiliti, da bi šli po manjkajoč denar na Dunaj. Da bi morala Avstrija v veliko večji meri podpreti izdajanje Novic so se strinjali, ne pa z načinom, da jih je skušala Slovenija prisiliti, da gredo sami po pomoč na Dunaj.
“Imamo dve državi, ki sta odgovorni, Avstrija na osnovi 7. člena državne pogodbe in Slovenija na osnovi 5. člena lastne ustave (Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah o.p. MŽ). Kar tako, da bi se Slovenija od tega odklopila, ne gre.”
Da so že na začetku leta vedeli, koliko denarja potrebujejo na nemoteno izhajanje tednika Novice, pa poudarja drugi poslovodja Marko Oraže, ki je letos prevzel vodenje poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. S to številko, 180.000 evrov, so šli tudi na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda dobili so le 150.000 evrov skupaj s pojasnilom, da bodo med letom dobili še dodaten denar.
“Vemo, v Sloveniji so bile volitve, zdaj je nov minister in od obljubljene ter dogovorjene podpore je prišel manjši del. Oktobra bomo dobili še 15.000 evrov.”
Kakšni pa so dejanski stroški izdajanja Novic, ki imajo 2600 naročnikov in 3000 naklade? Trije zaposleni uredniki in nekaj honorarnih sodelavcev na leto pripravijo 50 številk, kar stane 350.000 evrov, pojasnjuje glavni rednik Emanuel Polanšek. 120.000 evrov zberejo iz naročnine in ob tem plačajo 20.000 evrov davka. Slovenija prispeva 180.000 evrov, letos 150.000. Manjkajočih 100.000 evrov bi morali zbrati z oglaševanjem in avstrijsko državno podporo, ki znaša zgolj 20.000 evrov, z oglasi pa dobijo 40.000 evrov. Zmanjka jim torej 40.000 evrov.
“In to je tudi vzrok, da smo trije zaposleni uredniki zadnjo četrtino leta pristali na polovično plačo, časopis pa na 14-dnevnik, da si s tem prihranimo približno 30.000 evrov in bo konec leta manjkalo 10.000 evrov.”
Izdajatelja in založnika Novic Marjan Sturm in Marko Oraže se, zagotavljata, zavedata odgovornosti, ki jo imata, ter upata, da bodo bralci razumeli odločitev za prehod na 14-dnevnik. Možna rešitev za nemoteno izhajanje tednika pa je, po nujnem mnenju, v dogovoru med Slovenijo in Avstrijo. Pri slednji sicer, opozarja Marko Oraže, politične volje ni zaznati. Ali je več volje v Sloveniji, bo jasno po sestanku z novim ministrom Petrom Česnikom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister se s predstavniki vseh krovnih slovenskih zamejskih organizacij sreča 3.10.2018.
“Novega ministra smo takoj, ko je nastopil položaj, želeli seznaniti s problematiko Novic. Zdaj smo vabljeni na sestanek z ministrom, za katerega sicer ne vem, kakšne narave je, toda vsekakor mu bomo predstavili to problematiko.”
Tako zagotavlja Marko Oraže, vodja poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Glavni urednik Novic Emanuel Polanšek pa puščico usmerja tudi v izdajatelja in založnika.
“Možna rešitev je, da se stvari lotimo na začetku, da se organizacije, koroške slovenske narodno politične, kulturno politične organizacije, vse, da se dogovorijo, ali želijo imeti časopis, ali ga nočejo. Če ga hočejo imeti, je treba priskrbeti teh 350.000 evrov. Dogovoriti se morajo, ali bodo prevzeli to nalogo in jo rešili, ali so sposobni to narediti. Naj se dogovorijo, kaj bo dala Avstrija, kako bodo to naredili in kaj bo dala Slovenija. Če se to dogovorijo, prevzamejo nalogo, potem naj jo opravijo. Če pa naloge niso sposobni rešiti, imamo druge možne scenarije.”
Kakšni so ti scenariji, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri med drugim preverjamo, kako pestra bo jesen v Slovenskem domu v Zagrebu in kako potekajo priprave na jubilejno Barcolano. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V priložnostnem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Doktarce, nove predstave Veselih pajdašev.
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O težavah osrednjega časopisa koroških Slovencev, jeseni v Slovenskem domu v Zagrebu, pripravah rojakov na 50. Barcolano, koncertu združenega zbora in o Doktarci Veselih pajdašev
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca ali priložnost za nov začetek?
Novice so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika, finančne težave pa jih spremljajo vse od začetka. Kot pojasnjuje poslovodja Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je izdajanje dveh časopisov stalo 500.000 evrov, z združitvijo pa naj bi ta denar učinkoviteje porabili in naredili kakovosten resen medij. Strokovnjaki so pripravili koncept Medijske hiše koroških Slovencev:
“Slovenija, ki je vedno financirala naše medije, pa je nato iz danes na jutri podporo znižala na 250.000 evrov, pod ministrom Žmavcem pa se je vsota znižala na 150.000 evrov, s čimer je nemogoče izdajati časopis.”
Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc jih je, pravi Marjan Sturm, na ta način skušal prisiliti, da bi šli po manjkajoč denar na Dunaj. Da bi morala Avstrija v veliko večji meri podpreti izdajanje Novic so se strinjali, ne pa z načinom, da jih je skušala Slovenija prisiliti, da gredo sami po pomoč na Dunaj.
“Imamo dve državi, ki sta odgovorni, Avstrija na osnovi 7. člena državne pogodbe in Slovenija na osnovi 5. člena lastne ustave (Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah o.p. MŽ). Kar tako, da bi se Slovenija od tega odklopila, ne gre.”
Da so že na začetku leta vedeli, koliko denarja potrebujejo na nemoteno izhajanje tednika Novice, pa poudarja drugi poslovodja Marko Oraže, ki je letos prevzel vodenje poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. S to številko, 180.000 evrov, so šli tudi na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda dobili so le 150.000 evrov skupaj s pojasnilom, da bodo med letom dobili še dodaten denar.
“Vemo, v Sloveniji so bile volitve, zdaj je nov minister in od obljubljene ter dogovorjene podpore je prišel manjši del. Oktobra bomo dobili še 15.000 evrov.”
Kakšni pa so dejanski stroški izdajanja Novic, ki imajo 2600 naročnikov in 3000 naklade? Trije zaposleni uredniki in nekaj honorarnih sodelavcev na leto pripravijo 50 številk, kar stane 350.000 evrov, pojasnjuje glavni rednik Emanuel Polanšek. 120.000 evrov zberejo iz naročnine in ob tem plačajo 20.000 evrov davka. Slovenija prispeva 180.000 evrov, letos 150.000. Manjkajočih 100.000 evrov bi morali zbrati z oglaševanjem in avstrijsko državno podporo, ki znaša zgolj 20.000 evrov, z oglasi pa dobijo 40.000 evrov. Zmanjka jim torej 40.000 evrov.
“In to je tudi vzrok, da smo trije zaposleni uredniki zadnjo četrtino leta pristali na polovično plačo, časopis pa na 14-dnevnik, da si s tem prihranimo približno 30.000 evrov in bo konec leta manjkalo 10.000 evrov.”
Izdajatelja in založnika Novic Marjan Sturm in Marko Oraže se, zagotavljata, zavedata odgovornosti, ki jo imata, ter upata, da bodo bralci razumeli odločitev za prehod na 14-dnevnik. Možna rešitev za nemoteno izhajanje tednika pa je, po nujnem mnenju, v dogovoru med Slovenijo in Avstrijo. Pri slednji sicer, opozarja Marko Oraže, politične volje ni zaznati. Ali je več volje v Sloveniji, bo jasno po sestanku z novim ministrom Petrom Česnikom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister se s predstavniki vseh krovnih slovenskih zamejskih organizacij sreča 3.10.2018.
“Novega ministra smo takoj, ko je nastopil položaj, želeli seznaniti s problematiko Novic. Zdaj smo vabljeni na sestanek z ministrom, za katerega sicer ne vem, kakšne narave je, toda vsekakor mu bomo predstavili to problematiko.”
Tako zagotavlja Marko Oraže, vodja poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Glavni urednik Novic Emanuel Polanšek pa puščico usmerja tudi v izdajatelja in založnika.
“Možna rešitev je, da se stvari lotimo na začetku, da se organizacije, koroške slovenske narodno politične, kulturno politične organizacije, vse, da se dogovorijo, ali želijo imeti časopis, ali ga nočejo. Če ga hočejo imeti, je treba priskrbeti teh 350.000 evrov. Dogovoriti se morajo, ali bodo prevzeli to nalogo in jo rešili, ali so sposobni to narediti. Naj se dogovorijo, kaj bo dala Avstrija, kako bodo to naredili in kaj bo dala Slovenija. Če se to dogovorijo, prevzamejo nalogo, potem naj jo opravijo. Če pa naloge niso sposobni rešiti, imamo druge možne scenarije.”
Kakšni so ti scenariji, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri med drugim preverjamo, kako pestra bo jesen v Slovenskem domu v Zagrebu in kako potekajo priprave na jubilejno Barcolano. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V priložnostnem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Doktarce, nove predstave Veselih pajdašev.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov