Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Neveljaven email naslov