Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od srečanja slovenskih društev na Hrvaškem, brezplačne psihosocialne pomoči koroškim Slovencem do izzivov tretjega tisočletja za Slovence v Italiji in Porabju
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem že desetletje in pol pripravlja letna srečanja vseh članic. Tokrat se je več sto rojakov zbralo v slikovitem Lovranu pri Opatiji. Druženje ob slovenski glasbi je bila priložnost za obujanje spominov in razprave o prihodnosti, ki prinaša nove izzive.
Vsi slavnostni govorniki, ki so pozdravili udeležence, so poudarili pomen delovanja slovenskih društev, rojakom pa se je za njihov trud, pomemben in dragocen za ohranitev jezika in kulture, posebej zahvalila nova predsednica Zveze slovenskih društev dr. Barbara Riman, ki opozarja na kar nekaj perečih problemov. Eden od njih je upad števila članstva, zato si v delovanje društev želijo pritegniti več mladih. Slovenija pa mora urediti vprašanje različnega statusa in sprejeti strategijo, opozarja Barbara Riman:
»Bilo bi zelo dobro, če bi Slovenija sprejela dolgoročno strategijo odnosa do Slovencev na Hrvaškem, vendar pa ta strategija ne bi smela biti povezana izključno s trenutno politiko, temveč naj bi veljala tudi za prihodnje vlade.«
Problem so tudi mediji.
»Treba je omeniti, da Slovenci na hrvaškem nimamo svojih medijev. Imamo biltene, ki izhajajo vsaka tri ali štiri meseca, kar ni dovolj. Pogrešamo radijsko oddajo in televizijski program.«
Tudi dolgoletni predsednik krovne organizacije, zdaj častni predsednik, in član sveta hrvaške vlade za narodne manjšine Darko Šonc opozarja na pomanjkanje denarja, mladih in medijev:
»Predsedniki in ljudje, ki vodijo društva, enostavno brez financ izgubijo voljo. Entuziazem ima svojo mejo in to je res žalostno. Mislim, da tam kjer je en Slovenec, bi morali imeti društvo.«
Pomembna je družina, tudi za identiteto, je prepričan Darko Šonc:
»Mlade ne zanimajo atributi slovenstva. Če ga ne prinesejo iz svojega doma, ga ne začutijo. Generacija malo mlajših od mene še čuti to slovenstvo v sebi, v srcu… ampak naša prihodnost ni oranžna.«
Kako pa delujejo slovenska društva drugod po Hrvaškem? Tudi o tem več v prispevku Marjane Mirković.
Travme zaradi nacionalsocializma so na številnih koroških slovenskih družinah pustile neizbrisen pečat in se prenesle na naslednje generacije. Društvo ASPIS iz Celovca jim ponuja poseben brezplačen program psihosocialne pomoči, v katerem kot psihoterapevt sodeluje dr. Daniel Wutti, profesor na visoki pedagoški šoli v Celovcu.
»Simptomi travm so različni. Če govorimo o drugi generaciji, generaciji otrok neposrednih žrtev nacionalsocializma, vidimo, da so oni prav tako doživljali pritisk te obvojne dobe, pa tudi pritisk, ki so jim ga zavestno ali podzavestno predali starši.«
Da je projekt pomemben, dokazujejo številke. V petih letih je pomoč poiskalo več kot 70 ljudi, čeprav bi jih lahko bilo še precej več, je prepričan Wutti:
»Sam opažam v ožjem krogu znancev, da je to pravzaprav pomoč, ki je res koristna. Dandanes psihoterapija kot taka ni več stigma, negativna konotacija je odpadla, zato je to ponudba, ki jo priporočam koroškim Slovencem, da si jo enkrat ogledajo. Z mojega vidika je to neke vrste zelo pozna, ampak vendarle odškodnina za to kar so storili koroškim Slovencem v drugi svetovni vojni v času nacionalsocializma.«
Psihosocialna pomoč za koroške Slovence in njihove potomce je samo eden od projektov društva Aspis, ustanovljenega pred 20 leti za pomoč beguncem iz držav nekdanje Jugoslavije. Na začetku 21. stoletja so pomagali beguncem iz Čečenije, danes pa 9 psihoterapevtov pomaga prebežnikom predvsem iz Sirije in Afganistana.
“Na žalost v zadnjem času vidimo vse več tudi Kurdov iz Turčije. Prav prek prebežnikov, ki jim pomagamo, se lahko vidi, kje so največja krizna žarišča v svetu.”
Mnogi med njimi se zdaj soočajo tudi s strahom, da jih bodo avstrijske oblasti izgnale, kar še dodatno povečuje njihove travme. Nova vlada pa s svojo politiko povzroča še dodatne težave, pojasnjuje Daniel Wutti, sogovornik v tokratnih oddaji.
Skupnost v središču Evrope je naslov monografije Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu, ki sta jo uredili raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Strokovni prispevki različnih avtorjev, ki vsak zase in vsi skupaj celovito osvetljujejo Slovence v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja.
Publikacija z modrimi platnicami in podobo Lojzeta Spacala na naslovnici ponuja sodoben pogled v življenje avtohtone slovenske narodne skupnosti v osrčju Evrope, naseljene vzdolž meje med italijansko deželo Furlanijo julijsko krajino in Slovenijo.
Knjiga bralcu omogoči vpogled v prizadevanja njenih pripadnikov, da bi ohranili svoje kulturne in jezikovne posebnosti in se soočili z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa narodne skupnosti. Raziskovalka slovenskega inštituta v Trstu, ki se ukvarja z izobraževanjem v večkulturnih in večjezičnih okoljih, Norina Bogatec v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje, da je zbornik namenjen slovenski in italijanski publiki:
“Namenjen je tistim, ki nas želijo spoznati ali poglobiti znanje o nas, pa tudi samim pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Želeli bi, da bi ta publikacija postala uporabno gradivo pri vodenju ustanov, organizacij in pri soočanju z dilemami slovenske narodne skupnosti v Italiji.”
Kako so pripadniki narodne skupnosti odzivajo na nove potrebe domačega prostora in sodobnega časa. So pripravljeni na spremembe?
Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in slovensko narodno skupnost na Madžarskem je naslov štiri letnega projekta, ki ga sofinancira evropski socialni sklad, v okviru katerega so 12.10.2018 v Porabju pripravili skupni šolski dan učencev porabskih in prekmurskih dvojezičnih osnovnih šol.
Učenci iz Slovenije so tako lahko spoznali porabske vrstnike in si ogledali življenje v tem delu Madžarske, učitelji pa so izmenjali tudi izkušnje pri poučevanju na dvojezičnih šolah. Vedno znova se ob tem poraja vprašanje kakovosti znanja učencev. Praksa, žal, kaže, da porabski učenci ob koncu osnovne šole zelo slabo obvladajo slovenski jezik. Na to že vrsto let opozarja tudi višja svetovalka za slovensko šolstvo na Madžarskem Valerija Perger:
“Vedno bolj opažamo, je učenje slovenščine odvisno od vrtcev in šole. Vemo pa, da le to ne more nadomestiti primanjkljaja učenja v družinah. Prav slovenščina v družinah bi morala biti tista, ki bi ohranjala znanje, občutek za jezik in pripadnost. Žal porabske družine praktično slovensko ne govorijo več.”
Kako pa so se v Porabju spoznavali učenci? Prisluhnite!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od srečanja slovenskih društev na Hrvaškem, brezplačne psihosocialne pomoči koroškim Slovencem do izzivov tretjega tisočletja za Slovence v Italiji in Porabju
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem že desetletje in pol pripravlja letna srečanja vseh članic. Tokrat se je več sto rojakov zbralo v slikovitem Lovranu pri Opatiji. Druženje ob slovenski glasbi je bila priložnost za obujanje spominov in razprave o prihodnosti, ki prinaša nove izzive.
Vsi slavnostni govorniki, ki so pozdravili udeležence, so poudarili pomen delovanja slovenskih društev, rojakom pa se je za njihov trud, pomemben in dragocen za ohranitev jezika in kulture, posebej zahvalila nova predsednica Zveze slovenskih društev dr. Barbara Riman, ki opozarja na kar nekaj perečih problemov. Eden od njih je upad števila članstva, zato si v delovanje društev želijo pritegniti več mladih. Slovenija pa mora urediti vprašanje različnega statusa in sprejeti strategijo, opozarja Barbara Riman:
»Bilo bi zelo dobro, če bi Slovenija sprejela dolgoročno strategijo odnosa do Slovencev na Hrvaškem, vendar pa ta strategija ne bi smela biti povezana izključno s trenutno politiko, temveč naj bi veljala tudi za prihodnje vlade.«
Problem so tudi mediji.
»Treba je omeniti, da Slovenci na hrvaškem nimamo svojih medijev. Imamo biltene, ki izhajajo vsaka tri ali štiri meseca, kar ni dovolj. Pogrešamo radijsko oddajo in televizijski program.«
Tudi dolgoletni predsednik krovne organizacije, zdaj častni predsednik, in član sveta hrvaške vlade za narodne manjšine Darko Šonc opozarja na pomanjkanje denarja, mladih in medijev:
»Predsedniki in ljudje, ki vodijo društva, enostavno brez financ izgubijo voljo. Entuziazem ima svojo mejo in to je res žalostno. Mislim, da tam kjer je en Slovenec, bi morali imeti društvo.«
Pomembna je družina, tudi za identiteto, je prepričan Darko Šonc:
»Mlade ne zanimajo atributi slovenstva. Če ga ne prinesejo iz svojega doma, ga ne začutijo. Generacija malo mlajših od mene še čuti to slovenstvo v sebi, v srcu… ampak naša prihodnost ni oranžna.«
Kako pa delujejo slovenska društva drugod po Hrvaškem? Tudi o tem več v prispevku Marjane Mirković.
Travme zaradi nacionalsocializma so na številnih koroških slovenskih družinah pustile neizbrisen pečat in se prenesle na naslednje generacije. Društvo ASPIS iz Celovca jim ponuja poseben brezplačen program psihosocialne pomoči, v katerem kot psihoterapevt sodeluje dr. Daniel Wutti, profesor na visoki pedagoški šoli v Celovcu.
»Simptomi travm so različni. Če govorimo o drugi generaciji, generaciji otrok neposrednih žrtev nacionalsocializma, vidimo, da so oni prav tako doživljali pritisk te obvojne dobe, pa tudi pritisk, ki so jim ga zavestno ali podzavestno predali starši.«
Da je projekt pomemben, dokazujejo številke. V petih letih je pomoč poiskalo več kot 70 ljudi, čeprav bi jih lahko bilo še precej več, je prepričan Wutti:
»Sam opažam v ožjem krogu znancev, da je to pravzaprav pomoč, ki je res koristna. Dandanes psihoterapija kot taka ni več stigma, negativna konotacija je odpadla, zato je to ponudba, ki jo priporočam koroškim Slovencem, da si jo enkrat ogledajo. Z mojega vidika je to neke vrste zelo pozna, ampak vendarle odškodnina za to kar so storili koroškim Slovencem v drugi svetovni vojni v času nacionalsocializma.«
Psihosocialna pomoč za koroške Slovence in njihove potomce je samo eden od projektov društva Aspis, ustanovljenega pred 20 leti za pomoč beguncem iz držav nekdanje Jugoslavije. Na začetku 21. stoletja so pomagali beguncem iz Čečenije, danes pa 9 psihoterapevtov pomaga prebežnikom predvsem iz Sirije in Afganistana.
“Na žalost v zadnjem času vidimo vse več tudi Kurdov iz Turčije. Prav prek prebežnikov, ki jim pomagamo, se lahko vidi, kje so največja krizna žarišča v svetu.”
Mnogi med njimi se zdaj soočajo tudi s strahom, da jih bodo avstrijske oblasti izgnale, kar še dodatno povečuje njihove travme. Nova vlada pa s svojo politiko povzroča še dodatne težave, pojasnjuje Daniel Wutti, sogovornik v tokratnih oddaji.
Skupnost v središču Evrope je naslov monografije Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu, ki sta jo uredili raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Strokovni prispevki različnih avtorjev, ki vsak zase in vsi skupaj celovito osvetljujejo Slovence v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja.
Publikacija z modrimi platnicami in podobo Lojzeta Spacala na naslovnici ponuja sodoben pogled v življenje avtohtone slovenske narodne skupnosti v osrčju Evrope, naseljene vzdolž meje med italijansko deželo Furlanijo julijsko krajino in Slovenijo.
Knjiga bralcu omogoči vpogled v prizadevanja njenih pripadnikov, da bi ohranili svoje kulturne in jezikovne posebnosti in se soočili z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa narodne skupnosti. Raziskovalka slovenskega inštituta v Trstu, ki se ukvarja z izobraževanjem v večkulturnih in večjezičnih okoljih, Norina Bogatec v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje, da je zbornik namenjen slovenski in italijanski publiki:
“Namenjen je tistim, ki nas želijo spoznati ali poglobiti znanje o nas, pa tudi samim pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Želeli bi, da bi ta publikacija postala uporabno gradivo pri vodenju ustanov, organizacij in pri soočanju z dilemami slovenske narodne skupnosti v Italiji.”
Kako so pripadniki narodne skupnosti odzivajo na nove potrebe domačega prostora in sodobnega časa. So pripravljeni na spremembe?
Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in slovensko narodno skupnost na Madžarskem je naslov štiri letnega projekta, ki ga sofinancira evropski socialni sklad, v okviru katerega so 12.10.2018 v Porabju pripravili skupni šolski dan učencev porabskih in prekmurskih dvojezičnih osnovnih šol.
Učenci iz Slovenije so tako lahko spoznali porabske vrstnike in si ogledali življenje v tem delu Madžarske, učitelji pa so izmenjali tudi izkušnje pri poučevanju na dvojezičnih šolah. Vedno znova se ob tem poraja vprašanje kakovosti znanja učencev. Praksa, žal, kaže, da porabski učenci ob koncu osnovne šole zelo slabo obvladajo slovenski jezik. Na to že vrsto let opozarja tudi višja svetovalka za slovensko šolstvo na Madžarskem Valerija Perger:
“Vedno bolj opažamo, je učenje slovenščine odvisno od vrtcev in šole. Vemo pa, da le to ne more nadomestiti primanjkljaja učenja v družinah. Prav slovenščina v družinah bi morala biti tista, ki bi ohranjala znanje, občutek za jezik in pripadnost. Žal porabske družine praktično slovensko ne govorijo več.”
Kako pa so se v Porabju spoznavali učenci? Prisluhnite!
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Neveljaven email naslov