Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 17.12.2018

17.12.2018


Praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju

Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:

»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«

Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.

Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.

»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«

Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica  je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.

Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:

»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«

Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.

Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!

S pravniki o možnostih za zajamčeno slovensko zastopstvo v Rimu

Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.

Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.

Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.

»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«

Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.

Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.

Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.

Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.

Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.

Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.

Začaran krog iskanja učiteljev slovenščine

Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.

Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.

»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«

Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.

Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.

»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«

Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.

»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«

Pravljičen večer v Monoštru

V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.

Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.

»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«

Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.

»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«

Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.

Prisluhnite!

 

 

 


Sotočja

873 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 17.12.2018

17.12.2018


Praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju

Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:

»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«

Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.

Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.

»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«

Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica  je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.

Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:

»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«

Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.

Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!

S pravniki o možnostih za zajamčeno slovensko zastopstvo v Rimu

Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.

Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.

Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.

»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«

Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.

Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.

Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.

Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.

Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.

Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.

Začaran krog iskanja učiteljev slovenščine

Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.

Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.

»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«

Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.

Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.

»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«

Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.

»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«

Pravljičen večer v Monoštru

V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.

Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.

»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«

Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.

»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«

Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.

Prisluhnite!

 

 

 


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov