Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem o kongresu in načrtovanih spremembah, o načrtih tudi z novim predsednikom ZSO Manuelom Jugu, v slovenski čitalnici v Čabru in na Borovem gostüvanju v Sakalovcih
Letošnje leto prinaša spremembe na vodilnih mestih v nekaterih krovnih slovenskih zamejskih organizacijah. Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se bo tako na deželnem kongresu 9.3.2019 po 21 letih poslovil Rudi Pavšič. Kongres bo začrtal novo pot ne le zveze ampak tudi celotne skupnosti, pravi dolgoletni predsednik v pogovoru z Mirjam Muženič.
Priprave so se začele že pred letom dni z obiski območnih enot SKGZ, da bi videli, kako razmišlja baza in kaj si želi. V Kobaridu so ob pomoči zunanjih strokovnjakov imeli programski seminar, ki mu je sledilo srečanje deželnega sveta, parlamenta SKGZ. Tam so pripravili dokument s predlogi sprememb, ki jih bodo predstavili na kongresu. Rdeča nit tega dokumenta je dialog in slovenski jezik, pojasnjuje Pavšič.
»Mislim, da sta to dva stebra. Prepričan sem, da, če ne moremo znotraj manjšine in z našimi zunanjimi sogovorniki reševati problemov z dialogom, potem jih ne bomo rešili.«
Slovenski jezik pa je bistvo slovenske prisotnosti v Furlaniji Julijski krajini, dodaja dolgoletni predsednik SKGZ.
»Ker se število ljudi, ki se približujejo in poznajo slovenski jezik, veča, hkrati pa se slabša kakovost našega jezika, moramo nekaj storiti. Seveda ne sami, vsi skupaj, ne le vsi Slovenci v Italiji ampak tudi v Sloveniji«
In v kakšni kondiciji Rudi Pavšič zapušča SKGZ?
»Bom prenesel misli drugih, saj mislim, da ni lepo, da se preveč hvalim. Drugi ugotavljajo, da sem prevzel organizacijo v najslabšem trenutku njene zgodovine in sem jo ponovno postavil tja, kamor spada, v sam vrh manjšinske stvarnosti. Mislim, da je to zelo dobro, kajti SKGZ ni samo organizacija članic in ustanov, je neke vrste referenčna točka za dobršen del manjšine, za deželo, za Slovenijo, za Rim, tudi za posameznike, ki imajo kakšno posebno stisko.«
Daljši pogovor z Rudijem Pavšičem lahko slišite v tokratni oddaji.
Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ena od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, je novega predsednika dobila na občnem zboru 23.2.2019. Po več kot 26 letih se je z mesta predsednik te organizacije poslovil Marjan Sturm, nasledil ga je še ne 22- letni Manuel Jug, študent matematike in nemščine – pedagoška smer.
Napoveduje, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika in mentorja, pri tem pa mu bodo pomagali trije izkušeni podpredsedniki – Ana Blatnik, Valentin Sima in Avguštin Brumnik.
Hkrati novi predsednik ZSO obljublja, da bo organizacijo usmeril v prihodnost. O reformah, h katerim so pozivali tudi na samem občnem zboru, bo odločala delovna skupina, ki jo bo vodil. Kako pa je z mladimi?
Manuel Jug priznava, da mladi v narodnostnih organizacijah pogosto niso slišani. Kako bo to spremenil?
»Osebno se zelo zavzemam za politično aktivnost, vem pa, da veliko mladih, mojih vrstnikov ali mlajših ne vidi dovolj perspektive in zato niso aktivni. Mislijo si, zakaj bi sodeloval, če nimam možnosti. Zato sem hvaležen Marjanu Sturmu, da mi je dal priložnost, da sem lahko postal aktiven. Nič mi ne pomaga, če imam v odboru 10 mlajših in nihče ni slišan in viden navzven. Mislim, da je tu le ena prava pot, da mladi tudi navzven izrazijo svoje mnenje.«
V tokratni oddaji se odpravimo tudi v Čabar, v Narodno knjižnico Ivan Žagar, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. Avstrijska vlada in Celovška Mohorjeva sta namreč knjižnici darovali knjige v slovenskem jeziku v vrednosti 5000 €. Gre za pomembno donacijo, pravi ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovič.
S slovensko čitalnico so začeli pred 4 leti, da bi videli, ali ljudi to zanima. In izkazalo se je, da si želijo takšnih dogodkov, pravi ravnateljica.
»Pripravljamo dogodke za vse starostne skupine, od najmlajših do upokojencev. Odziv je velik in se še povečuje. Pripravljamo bralne delavnice, skrbimo za medkulturni dialog, ustvarjalne delavnice. Imamo tudi krožek za ročna dela z naslovom Naučiti se, ne pozabiti, da tradicijo naših babic in dedkov prenesemo na mlajše generacije.«
V knjižnici Ivan Žagar v Čabru negujejo tudi domače čabrsko narečje, podobno slovenskemu jeziku, otroci pa se ob tem učijo tudi knjižne slovenščine, saj se mnogi odločijo za šolanje v Sloveniji. Več tudi o dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga imajo v Čabru, Prezidu in Tršću in ga obiskuje 63 učencev, pa v pogovoru z učiteljico Mirjano Žagar.
Borovo ženitovanje ali svatba z borom je stara ljudska šega, še živa med Slovenci na stičišču slovanske, madžarske in nemške kulture. Pripravijo jo lahko le v vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Letos je bilo tako v Sakalovcih, kjer so bili ponosni, da so lahko pripravili ta etnološki običaj, ki je od leta 2015 vpisan tudi v register žive kulturne dediščine na Madžarskem, pojasnjuje etnologinja Marija Kozar Mukič.
»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«
Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.
»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«
Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.
Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.
»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«
Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.
Prisluhnite!
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem o kongresu in načrtovanih spremembah, o načrtih tudi z novim predsednikom ZSO Manuelom Jugu, v slovenski čitalnici v Čabru in na Borovem gostüvanju v Sakalovcih
Letošnje leto prinaša spremembe na vodilnih mestih v nekaterih krovnih slovenskih zamejskih organizacijah. Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se bo tako na deželnem kongresu 9.3.2019 po 21 letih poslovil Rudi Pavšič. Kongres bo začrtal novo pot ne le zveze ampak tudi celotne skupnosti, pravi dolgoletni predsednik v pogovoru z Mirjam Muženič.
Priprave so se začele že pred letom dni z obiski območnih enot SKGZ, da bi videli, kako razmišlja baza in kaj si želi. V Kobaridu so ob pomoči zunanjih strokovnjakov imeli programski seminar, ki mu je sledilo srečanje deželnega sveta, parlamenta SKGZ. Tam so pripravili dokument s predlogi sprememb, ki jih bodo predstavili na kongresu. Rdeča nit tega dokumenta je dialog in slovenski jezik, pojasnjuje Pavšič.
»Mislim, da sta to dva stebra. Prepričan sem, da, če ne moremo znotraj manjšine in z našimi zunanjimi sogovorniki reševati problemov z dialogom, potem jih ne bomo rešili.«
Slovenski jezik pa je bistvo slovenske prisotnosti v Furlaniji Julijski krajini, dodaja dolgoletni predsednik SKGZ.
»Ker se število ljudi, ki se približujejo in poznajo slovenski jezik, veča, hkrati pa se slabša kakovost našega jezika, moramo nekaj storiti. Seveda ne sami, vsi skupaj, ne le vsi Slovenci v Italiji ampak tudi v Sloveniji«
In v kakšni kondiciji Rudi Pavšič zapušča SKGZ?
»Bom prenesel misli drugih, saj mislim, da ni lepo, da se preveč hvalim. Drugi ugotavljajo, da sem prevzel organizacijo v najslabšem trenutku njene zgodovine in sem jo ponovno postavil tja, kamor spada, v sam vrh manjšinske stvarnosti. Mislim, da je to zelo dobro, kajti SKGZ ni samo organizacija članic in ustanov, je neke vrste referenčna točka za dobršen del manjšine, za deželo, za Slovenijo, za Rim, tudi za posameznike, ki imajo kakšno posebno stisko.«
Daljši pogovor z Rudijem Pavšičem lahko slišite v tokratni oddaji.
Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ena od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, je novega predsednika dobila na občnem zboru 23.2.2019. Po več kot 26 letih se je z mesta predsednik te organizacije poslovil Marjan Sturm, nasledil ga je še ne 22- letni Manuel Jug, študent matematike in nemščine – pedagoška smer.
Napoveduje, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika in mentorja, pri tem pa mu bodo pomagali trije izkušeni podpredsedniki – Ana Blatnik, Valentin Sima in Avguštin Brumnik.
Hkrati novi predsednik ZSO obljublja, da bo organizacijo usmeril v prihodnost. O reformah, h katerim so pozivali tudi na samem občnem zboru, bo odločala delovna skupina, ki jo bo vodil. Kako pa je z mladimi?
Manuel Jug priznava, da mladi v narodnostnih organizacijah pogosto niso slišani. Kako bo to spremenil?
»Osebno se zelo zavzemam za politično aktivnost, vem pa, da veliko mladih, mojih vrstnikov ali mlajših ne vidi dovolj perspektive in zato niso aktivni. Mislijo si, zakaj bi sodeloval, če nimam možnosti. Zato sem hvaležen Marjanu Sturmu, da mi je dal priložnost, da sem lahko postal aktiven. Nič mi ne pomaga, če imam v odboru 10 mlajših in nihče ni slišan in viden navzven. Mislim, da je tu le ena prava pot, da mladi tudi navzven izrazijo svoje mnenje.«
V tokratni oddaji se odpravimo tudi v Čabar, v Narodno knjižnico Ivan Žagar, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. Avstrijska vlada in Celovška Mohorjeva sta namreč knjižnici darovali knjige v slovenskem jeziku v vrednosti 5000 €. Gre za pomembno donacijo, pravi ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovič.
S slovensko čitalnico so začeli pred 4 leti, da bi videli, ali ljudi to zanima. In izkazalo se je, da si želijo takšnih dogodkov, pravi ravnateljica.
»Pripravljamo dogodke za vse starostne skupine, od najmlajših do upokojencev. Odziv je velik in se še povečuje. Pripravljamo bralne delavnice, skrbimo za medkulturni dialog, ustvarjalne delavnice. Imamo tudi krožek za ročna dela z naslovom Naučiti se, ne pozabiti, da tradicijo naših babic in dedkov prenesemo na mlajše generacije.«
V knjižnici Ivan Žagar v Čabru negujejo tudi domače čabrsko narečje, podobno slovenskemu jeziku, otroci pa se ob tem učijo tudi knjižne slovenščine, saj se mnogi odločijo za šolanje v Sloveniji. Več tudi o dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga imajo v Čabru, Prezidu in Tršću in ga obiskuje 63 učencev, pa v pogovoru z učiteljico Mirjano Žagar.
Borovo ženitovanje ali svatba z borom je stara ljudska šega, še živa med Slovenci na stičišču slovanske, madžarske in nemške kulture. Pripravijo jo lahko le v vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Letos je bilo tako v Sakalovcih, kjer so bili ponosni, da so lahko pripravili ta etnološki običaj, ki je od leta 2015 vpisan tudi v register žive kulturne dediščine na Madžarskem, pojasnjuje etnologinja Marija Kozar Mukič.
»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«
Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.
»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«
Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.
Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.
»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«
Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.
Prisluhnite!
V Furlaniji Julijski krajini so zelo hitro sprejeli reformo krajevnih uprav. Bodo manjše občine z večinsko slovenskim prebivalstvom vendarle lahko ohranile svojo avtonomijo? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. O svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Italiji, nekdanja ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru pa se spominja tudi začetkov šole pred 30 leti. V Budimpešti so podelili priznanja za kulturno udejstvovanje na narodnostnem področju. Kako je z razmerami na Madžarskem zadovoljna dobitnica priznanja, porabska Slovenka, urednica Marijana Sukič? O tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Z nagrajenim prevajalcem, pesnikom Fabjanom Hafnerjem se pogovarjamo o slovenščini na avstrijskem Koroškem danes, na prednovoletnem sprejemu pa smo se pridružili rojakom v Lovranu.
Usoda Primorskega dnevnika, osrednjega časopisa Slovencev na Tržaškem, je še vedno negotova. V reševanje se bo vključila slovenska vlada, je v okviru obiska v Trstu zagotovil premier Miro Cerar. Več o tem v Sotočjih. Zbor Zbirk je čezmejni slovensko italijanski projekt, namenjen ovrednotenju krajevne kulturne dediščine in njeni ohranitvi tudi v Benečiji in Reziji. V Porabju pa skuša družina Hanžek obuditi tradicijo luščenja bučnih semen, ki je nekoč krajšalo dolge zimske večere. O zaščiti slovenske kulturne dediščine podrobneje v tokratni oddaji. Skupaj z rojaki iz Zagreba bomo praznovali 85-letnico delovanja kulturno prosvetnega društva Slovenski dom in se ustavili še na slovenskem konzulatu v Celovcu ter se skozi okno umetnosti zazrli k sosedu.
Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica avstrijskega zveznega sveta Ana Blatnik. Kako svoj materni jezik – slovenščino - usklajuje z avstrijskim protokolom, lahko slišite v tokratni oddaji. Kako narediti korak naprej, k boljšemu pouku slovenskega jezika,pa so ugotavljali predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo, ki so obiskali porabski dvojezični osnovni šoli. Da večje zanimanje za slovenski jezik še ne pomeni pogostejše javne rabe, ugotavljajo raziskovalci v Furlaniji Julijski krajini. V oddaji se tokrat ustavimo še v vasici Črni vrh v Benečiji, kjer skušajo privabiti obiskovalce z muzejem. Gostimo pa tudi Agato Klinar Medakovič. Tajnica sveta slovenske manjšine v mestu Zagreb je ena od stebrov tam živeče skupnosti rojakov.
V Sotočjih se tokrat ustavimo v tržaškem občinskem svetu, kjer se je razprava vrnila v čase hladne vojne. Razlog so bila različna tolmačenja, kdo je osvobodil Trst. Iztok Furlanič, ki je javno trdil, da so ga osvobodili partizani, je skoraj izgubil predsedniško mesto. V zgodovino in sedanjost Beneške Slovenije se ozira arhitektka Donatella Ruttar. Porabski Slovenec Čaba Bartakovič Časar, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen za župana Števanovcev, pa spregovori tudi o svojih načrtih na mestu župana. Ključna beseda je razvoj. Dijak srednje glasbene šole na Reki Daniel Šimek je osrednji član letos oblikovane glasbene skupine v društvu Bazovica. Harmonikar, ki je dobil vrsto nagrad in priznanj, je pred kratkim je navdušil s koncertom na domačem Grobniku. Tudi njega lahko spoznate v tokratni oddaji.
Slovence v V Furlaniji Julijski krajini razburja predlog reforme krajevnih uprav. Deželna reforma bi, če bodo obveljale predlagane rešitve, najbolj prizadela prav manjše občine z večinskim slovenskim prebivalstvom. O predlaganih spremembah, morebitnih posledica in namerah matične države, več v Sotočjih. Prisluhnete lahko tudi nastopajočim na 31. festivalu beneških pesmi in se nam pridružite na tržnici SAK-a v Celovcu. Na ustanovni seji so se zbrali novo izvoljeni člani državne slovenske samouprave na Madžarskem. Kdo jih bo vodil naslednji pet let, lahko slišite v oddaji. "Pulj je tudi moje mesto" je naslov razstave, s katero so se rojaki v Istri še enkrat poklonili znanemu istrskemu fotografu Alojzu Orlu. O življenju in delu umetnika, znanega tudi po eksperimentalni fotografiji, več v Sotočjih.
Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.
Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.
Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.
Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.
Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.
V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.
Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.
Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.
Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!
Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!
Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Neveljaven email naslov
