Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.

»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«  

Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.

»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«  

Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.

Slovenski glasbeni šoli ne manjka učencev, manjkajo učitelji

Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.

»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.« 

Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.

»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«

Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.

»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«

Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.

»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«

Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.

Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.

Pomladi naproti s Samo ljubezen

V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.

Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.

»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«

Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.

»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«   

Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.

V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.

Mali kralič prvič v Porabju

Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča  prvič predstavil tudi v Porabju.

Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.

»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«

Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.

»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«

In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.

»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«

Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.

Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.