Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapleti na manjšinski volitvah na Hrvaškem, pozivi k politični prepovedi ustaških in nacističnih shodov na Koroškem, 20 let KD Pliberk, tekmovanje iz slovenščine in pravljice za večji besedni zaklad
Na Hrvaškem so 5.5.2019 potekale manjšinske volitve. Zapletov ni manjkalo, slovenska narodna skupnost pa vnovič ni izkoristila vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodaja. Po neuradnih podatkih je bilo izvoljenih 10 od 24 možnih svetov slovenske narodne manjšine; 4 na županijski ravni, 5 mestnih svetov in en občinski. Izvoljenih je bilo tudi 11 od 16 možnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti.
Pomembna pridobitev je svet v Čabru, prvič izvoljen, na pobudo društva Gorski kotar. Vendar pa z izvedbo volitev in udeležbo na njih slovenska manjšina na Hrvaškem ne more biti zadovoljna, se strinja predsednica krovne zveze Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
»Tako kot leta 2015 je bila tudi letos udeležba na volitvah zelo slaba. Po uradnih podatkih so prišli na volišča nekaj več kot 3 odstotki predstavnikov manjšin, ki imajo pravico glasovati. To velja tudi za slovensko manjšino. Zdi se mi, da tudi tokrat pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem niso prepoznali možnosti, da pridejo, da glasujejo, da se vključijo.«
Zakaj? Prisluhnite pogovoru z Barbaro Riman.
Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja v Pliberku 11.5.2019, teden dni pred srečanjem na Libuškem polju, protestni shod. Z njim bodo zahtevali, pravi govornik Iniciative Andrej Mohar, da avstrijske oblasti politično prepovejo shod. Gre za nadaljevanje lani začetih demonstracij:
»To ni samo demonstracija lokalnih koroških ali avstrijskih odporniških in spominskih pobud, temveč tudi v sodelovanju z borčevskimi in antifašističnimi organizacijami iz Slovenije, Hrvaške, seveda tudi Italije, želimo dokazati, da je ta protest zoper desni ekstremizem več kot potreben in da se tega zavedamo tudi v Alpsko Jadranski regiji. Letošnja novost pa je, da se nam je kot soorganizatorica pridružila mednarodna, evropska federacija odporniških organizacij.«
S protestom želijo pred bližajočimi se volitvami v evropski parlament njegove bodoče člane opozoriti na nevarnosti ekstremizma in jih pozvati, naj se zavzamejo za prepoved takšnih shod v Evropi.
V Pliberku letos praznuje pomemben jubilej, 20-letnico delovanja, tamkajšnji Kulturni dom.
Februarja 1999 je namreč v športni dvorani še nedokončanega kulturnega doma potekal turnir v odbojki, junija istega leta so v kulturni dvorani pripravili prvo prireditev z naslovom Pesem ne pozna meja.
Začetki sicer segajo v leto 1993, ko je bilo 8.8. ustanovljeno društvo Kulturni dom Pliberk, glavni cilj pa izgradnja kulturnega doma, ki bi povezal rojake, dejavne na kulturnem, športnem in političnem področju. Lastnici zemljišča Kmečka gospodarska zadruga Pliberk in Slovenska prosvetna zveza sta dali soglasje za gradnjo, arhitekt Karl Vouk pa je izdelal prednačrt. Po dobrih dveh letih priprav so se marca 1996 začela dela, manj kot tri leta pozneje pa je v Kulturnem domu potekala prva športna prireditev.
Dom je v dve desetletjih postal središče delovanja različnih kulturnih in športnih društev, skupaj jih je 23. Samo lani je potekalo več kot 1500 različnih dogodkov, ponosno pove vodja Milan Piko, našteli pa so kar 16.000 obiskovalcev, kar je za občino s 4000 prebivalci lepa številka. Dom pa je v vseh teh letih postal pomemben dejavnih razvoja kulture in regije.
»Lepo je pogledati v zgodovino in na vse, kar smo dosegli. Še pomembneje pa je, da pogledamo naprej. Imamo veliko nalog. Vemo, da se v 20 letih zamenjajo generacije, da je treba vključevati v naše delo mladino, otroke, ki bodo nekoč delali in ustvarjali, da bomo dosegli morda 100 ali več let. To je naša želja, da skupaj z mlajšo in starejšo generacijo skušamo ohraniti naš jezik, kulturo in nastopamo po vsem svetu kot zelo prijazni in kulturni ljudje.«
V Slovenskem domu v Monoštru je prejšnji teden potekalo državno tekmovanje iz slovenščine za osnovnošolce. Na njem je sodelovalo sedem tekmovalcev, štirje z gornjeseniške in trije s števanovske dvojezične osemletke.
Udeležence tekmovanja, ki ga že vrsto let organizira državni zavod za šolstvo iz Budimpešte, je najprej pozdravila Ágota Kállay, vodja narodnostni oddelek na omenjenem zavodu, in predstavila tudi potek tekmovanja. Učence, ki so pisni del najbolje opravili je čakal še ustni nastop na določeno temo. Za priprave so imeli 10 minut časa.
In medtem ko se je prvi tekmovalec pripravljal na svoj pogovor s članicami ocenjevalne komisije, se je Silva Eöry pogovarjala z mentorico gornjeseniških šolarjev Valentino Novak. 3 sedmošolci in osmošolka so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, je dejala.
»Pripravljali smo se od decembra, ko so bili znani rezultati pisnega dela. Teme so bile določene in potem smo se predvsem veliko pogovarjali, brali, raziskovali in mislim, da so učenci dobro pripravljeni.«
V imenu ocenjevalne komisije je tekmovalce in njihove mentorje nagovorila Marijana Sukič, prepričana, da so ne glede na končni rezultat vsi tekmovalci, ki so se prijavili, veliko pridobili, saj so se naučili poslušati, razmišljati in odgovarjati na vprašanja v slovenskem jeziku.
»Največja napaka na šolah je, da se naučite ogromno besed, ne znate pa jih sestaviti v stavke, ne znate komunicirati. Ko vas sprašujemo o temah, na katere ste se pripravljali, je enostavno. Ko pa pridemo na temo, ki je še niste obravnavali, se zaustavi.«
Poleg Mateja Labritza in Elize Nagy je največ znanja iz slovenskega jezika pokazal zmagovalec Giulio Brunetto iz osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Učenec italijansko madžarskih korenin se slovenski jezik uči tretje leto in, kot pravi, ga veliko bolje razume, kot pa ga govori.
Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, je zanimalo tržaško Slovenko Janiko Škerl. Študentka koprske Pedagoške fakultete je za diplomsko nalogo z naslovom Izpeljava komunikacijskega modela posredovanja književnosti na podlagi analize pravljice po Proppovih funkcijah v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji dobila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija, je nagrajenka napisala pregledno, izvirno in uporabno diplomsko nalogo o književni vzgoji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Glavno vlogo v diplomski nalogi Janike Škerl imajo pravljice. Zakaj? Odgovor je nadvse enostaven. Pravljice imam rada, pravi.
V nalogi pa je raziskovala, kako lahko slovenske pravljice predstavi dvojezičnim otrokom.
Diplomska naloga ima veliko uporabno vrednost, saj prinaša spoznanja, kako otroci različnih starosti razumejo in doživljajo pravljice in pri tem razvijajo besedni zaklad, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija.
»Ugotovila sem, da je preučevani model posredovanja pravljic učinkovit, saj otroci pravljice večkrat slišijo in to na različne načine. Najprej jih interpretativno preberemo, potem jih preberemo s pomočjo ilustracij, nato zaigramo lutkovno predstavo ali jo zaigrajo sami otroci. Pomembno je, da jih prvič, ko jim preberemo pravljico, pustimo, da najprej sami izrazijo svoja občutja, doživetja, šele nato analiziramo ali jim postavimo vprašanja o sami pravljici.«
Janika Škerl je tri tedne preživela z malčki v vrtcu Miškolin v Boljuncu, v katerem je tretjina otrok iz mešanih slovensko italijanskih družin, nekaj otrok pa iz povsem italijanskih družin. Po treh tednih pripovedovanja pravljic je, pravi, opazila napredek.
In kakšne so poklicne ambicije diplomantke programa Predšolske vzgoje koprske Pedagoške fakultete?
»Vpisala sem se na magisterij razrednega pouka, torej se učim, da bi postala tudi razredna učiteljica. Za magistrsko nalogo pa sem šla v povsem drugo smer. Izbrala sem šport in raziskujem gibanje, in to v zamejskih osnovnih šolah. Vedno me je zanimalo gibanje, vem namreč, da so raziskave v slovenskih osnovnih šolah že narejene, v naših pa še ne. Glede službe pa. Rada bi se zaposlila v slovenskih vrtcih ali šolah, seveda v naših krajih.«
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Zapleti na manjšinski volitvah na Hrvaškem, pozivi k politični prepovedi ustaških in nacističnih shodov na Koroškem, 20 let KD Pliberk, tekmovanje iz slovenščine in pravljice za večji besedni zaklad
Na Hrvaškem so 5.5.2019 potekale manjšinske volitve. Zapletov ni manjkalo, slovenska narodna skupnost pa vnovič ni izkoristila vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodaja. Po neuradnih podatkih je bilo izvoljenih 10 od 24 možnih svetov slovenske narodne manjšine; 4 na županijski ravni, 5 mestnih svetov in en občinski. Izvoljenih je bilo tudi 11 od 16 možnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti.
Pomembna pridobitev je svet v Čabru, prvič izvoljen, na pobudo društva Gorski kotar. Vendar pa z izvedbo volitev in udeležbo na njih slovenska manjšina na Hrvaškem ne more biti zadovoljna, se strinja predsednica krovne zveze Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
»Tako kot leta 2015 je bila tudi letos udeležba na volitvah zelo slaba. Po uradnih podatkih so prišli na volišča nekaj več kot 3 odstotki predstavnikov manjšin, ki imajo pravico glasovati. To velja tudi za slovensko manjšino. Zdi se mi, da tudi tokrat pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem niso prepoznali možnosti, da pridejo, da glasujejo, da se vključijo.«
Zakaj? Prisluhnite pogovoru z Barbaro Riman.
Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja v Pliberku 11.5.2019, teden dni pred srečanjem na Libuškem polju, protestni shod. Z njim bodo zahtevali, pravi govornik Iniciative Andrej Mohar, da avstrijske oblasti politično prepovejo shod. Gre za nadaljevanje lani začetih demonstracij:
»To ni samo demonstracija lokalnih koroških ali avstrijskih odporniških in spominskih pobud, temveč tudi v sodelovanju z borčevskimi in antifašističnimi organizacijami iz Slovenije, Hrvaške, seveda tudi Italije, želimo dokazati, da je ta protest zoper desni ekstremizem več kot potreben in da se tega zavedamo tudi v Alpsko Jadranski regiji. Letošnja novost pa je, da se nam je kot soorganizatorica pridružila mednarodna, evropska federacija odporniških organizacij.«
S protestom želijo pred bližajočimi se volitvami v evropski parlament njegove bodoče člane opozoriti na nevarnosti ekstremizma in jih pozvati, naj se zavzamejo za prepoved takšnih shod v Evropi.
V Pliberku letos praznuje pomemben jubilej, 20-letnico delovanja, tamkajšnji Kulturni dom.
Februarja 1999 je namreč v športni dvorani še nedokončanega kulturnega doma potekal turnir v odbojki, junija istega leta so v kulturni dvorani pripravili prvo prireditev z naslovom Pesem ne pozna meja.
Začetki sicer segajo v leto 1993, ko je bilo 8.8. ustanovljeno društvo Kulturni dom Pliberk, glavni cilj pa izgradnja kulturnega doma, ki bi povezal rojake, dejavne na kulturnem, športnem in političnem področju. Lastnici zemljišča Kmečka gospodarska zadruga Pliberk in Slovenska prosvetna zveza sta dali soglasje za gradnjo, arhitekt Karl Vouk pa je izdelal prednačrt. Po dobrih dveh letih priprav so se marca 1996 začela dela, manj kot tri leta pozneje pa je v Kulturnem domu potekala prva športna prireditev.
Dom je v dve desetletjih postal središče delovanja različnih kulturnih in športnih društev, skupaj jih je 23. Samo lani je potekalo več kot 1500 različnih dogodkov, ponosno pove vodja Milan Piko, našteli pa so kar 16.000 obiskovalcev, kar je za občino s 4000 prebivalci lepa številka. Dom pa je v vseh teh letih postal pomemben dejavnih razvoja kulture in regije.
»Lepo je pogledati v zgodovino in na vse, kar smo dosegli. Še pomembneje pa je, da pogledamo naprej. Imamo veliko nalog. Vemo, da se v 20 letih zamenjajo generacije, da je treba vključevati v naše delo mladino, otroke, ki bodo nekoč delali in ustvarjali, da bomo dosegli morda 100 ali več let. To je naša želja, da skupaj z mlajšo in starejšo generacijo skušamo ohraniti naš jezik, kulturo in nastopamo po vsem svetu kot zelo prijazni in kulturni ljudje.«
V Slovenskem domu v Monoštru je prejšnji teden potekalo državno tekmovanje iz slovenščine za osnovnošolce. Na njem je sodelovalo sedem tekmovalcev, štirje z gornjeseniške in trije s števanovske dvojezične osemletke.
Udeležence tekmovanja, ki ga že vrsto let organizira državni zavod za šolstvo iz Budimpešte, je najprej pozdravila Ágota Kállay, vodja narodnostni oddelek na omenjenem zavodu, in predstavila tudi potek tekmovanja. Učence, ki so pisni del najbolje opravili je čakal še ustni nastop na določeno temo. Za priprave so imeli 10 minut časa.
In medtem ko se je prvi tekmovalec pripravljal na svoj pogovor s članicami ocenjevalne komisije, se je Silva Eöry pogovarjala z mentorico gornjeseniških šolarjev Valentino Novak. 3 sedmošolci in osmošolka so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, je dejala.
»Pripravljali smo se od decembra, ko so bili znani rezultati pisnega dela. Teme so bile določene in potem smo se predvsem veliko pogovarjali, brali, raziskovali in mislim, da so učenci dobro pripravljeni.«
V imenu ocenjevalne komisije je tekmovalce in njihove mentorje nagovorila Marijana Sukič, prepričana, da so ne glede na končni rezultat vsi tekmovalci, ki so se prijavili, veliko pridobili, saj so se naučili poslušati, razmišljati in odgovarjati na vprašanja v slovenskem jeziku.
»Največja napaka na šolah je, da se naučite ogromno besed, ne znate pa jih sestaviti v stavke, ne znate komunicirati. Ko vas sprašujemo o temah, na katere ste se pripravljali, je enostavno. Ko pa pridemo na temo, ki je še niste obravnavali, se zaustavi.«
Poleg Mateja Labritza in Elize Nagy je največ znanja iz slovenskega jezika pokazal zmagovalec Giulio Brunetto iz osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Učenec italijansko madžarskih korenin se slovenski jezik uči tretje leto in, kot pravi, ga veliko bolje razume, kot pa ga govori.
Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, je zanimalo tržaško Slovenko Janiko Škerl. Študentka koprske Pedagoške fakultete je za diplomsko nalogo z naslovom Izpeljava komunikacijskega modela posredovanja književnosti na podlagi analize pravljice po Proppovih funkcijah v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji dobila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija, je nagrajenka napisala pregledno, izvirno in uporabno diplomsko nalogo o književni vzgoji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Glavno vlogo v diplomski nalogi Janike Škerl imajo pravljice. Zakaj? Odgovor je nadvse enostaven. Pravljice imam rada, pravi.
V nalogi pa je raziskovala, kako lahko slovenske pravljice predstavi dvojezičnim otrokom.
Diplomska naloga ima veliko uporabno vrednost, saj prinaša spoznanja, kako otroci različnih starosti razumejo in doživljajo pravljice in pri tem razvijajo besedni zaklad, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija.
»Ugotovila sem, da je preučevani model posredovanja pravljic učinkovit, saj otroci pravljice večkrat slišijo in to na različne načine. Najprej jih interpretativno preberemo, potem jih preberemo s pomočjo ilustracij, nato zaigramo lutkovno predstavo ali jo zaigrajo sami otroci. Pomembno je, da jih prvič, ko jim preberemo pravljico, pustimo, da najprej sami izrazijo svoja občutja, doživetja, šele nato analiziramo ali jim postavimo vprašanja o sami pravljici.«
Janika Škerl je tri tedne preživela z malčki v vrtcu Miškolin v Boljuncu, v katerem je tretjina otrok iz mešanih slovensko italijanskih družin, nekaj otrok pa iz povsem italijanskih družin. Po treh tednih pripovedovanja pravljic je, pravi, opazila napredek.
In kakšne so poklicne ambicije diplomantke programa Predšolske vzgoje koprske Pedagoške fakultete?
»Vpisala sem se na magisterij razrednega pouka, torej se učim, da bi postala tudi razredna učiteljica. Za magistrsko nalogo pa sem šla v povsem drugo smer. Izbrala sem šport in raziskujem gibanje, in to v zamejskih osnovnih šolah. Vedno me je zanimalo gibanje, vem namreč, da so raziskave v slovenskih osnovnih šolah že narejene, v naših pa še ne. Glede službe pa. Rada bi se zaposlila v slovenskih vrtcih ali šolah, seveda v naših krajih.«
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov