Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök zapušča mesto vodje te krovne organizacije, shod v Pliberku, nova konvencija RAI, Sanje za Mirjam in Slovurice v Karlovcu
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök se po 29 letih poslavlja z mesta vodje krovne organizacije porabskih Slovencev, ki jo je vodil vse od ustanovitve leta 1990. Pred tem so delovali v Demokratični zveze južnih Slovanov skupaj s Hrvati in Srbi. Konec 80 let prejšnjega stoletja, ko so se začele družbene spremembe, so ugotovili, da ta povezava njihovih interesov ne more več zastopati, zato so najprej ustanovili društvo Lipa, predhodnik Zveze Slovencev na Madžarskem.
Jože Hirnök se še dobro spomni začetkov svoje politične kariere leta 1990, ko je bil edini kandidat za predsednika na novoustanovljene Zveze.
»Na začetku ni bilo lahko, saj voditi takrat edino državno organizacijo, ni bilo enostavno. Učil sem se politike in se tu pa tam boril tudi proti svoji državi, proti Madžarski, da dosežem kar največ za slovensko manjšino. Seveda sem bil na začetku neroden, zaletav, toda kljub temu so me spoštovali, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Moram pa povedati, da sem vedno povedal tisto, kar sem resno mislil.«
Jože Hirnök v pogovoru s Silvo Eöry oceni tudi doseženo v skoraj treh desetletjih delovanja. Kot pravi, je zadovoljen, vendar pa brez pomoči Slovenije ne bi šlo. Priznava pa, da pri skrbi za slovenski jezik niso bili najbolj uspešni, čeprav je v zadnjih letih viden tudi napredek.
Razmere so se namreč spremenile. Pred tremi, štirimi desetletji so otroci doma govorili slovensko, madžarsko pa so se začeli učiti šele v osnovni šoli. Danes pa doma govorijo madžarsko, s slovenščino pa se srečajo po prihodu v šolo. Kot je prepričan sogovornik, so težave tudi pri sami didaktiki, metodologiji učenja tujega jezika in usposobljenosti učiteljev.
»Že pred 15 leti sem prosil, ker imamo zelo malo učiteljev slovenščine, da nam jih pošljejo iz Slovenije, torej slovenske učitelje, profesorje. Ampak to se je zgodilo zelo pozno in s tem smo tudi veliko izgubili.«
Po 29 letih se Jože Hirnök poslavlja z mesta predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in mesto prepušča mlajšim.
»To seveda ne pomeni, da ne bom več delal za Slovence na Madžarskem, saj to ni le moje delo, to je moje življenje.«
Daljši pogovor z Jožetom Hirnökom lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Na Hrvaškem je deset knjižnic, namenjenih narodnim manjšinam (osrednje knjižnice za Albance, Avstrijce, Čehe, Madžare, Rusine in Ukrajince, Slovake, Slovence, Srbe, Italijane in za Judovsko občino Zagreb). Za zbirko slovenskega gradiva je od leta 1993 pristojna mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, ki že vrsto let tesno sodeluje s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Skupaj so pripravili več uspešnih projektov, ki krepijo vezi na področju kulture.
Eden od teh je tudi projekt OBMEJ – podpora razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga financira slovensko ministrstvo za kulturo. V okviru tega projekta je knjižnica v Karlovcu gostila več različnih dogodkov za vse generacije. Od tečaja slovenščine, knjižnih predstavitev do rednih obiskov Bibliobusa novomeške knjižnice v dveh šolah Karlovške županije.
Del projekta OBMEJ so tudi Slovurice / Slovenske urice, organizirano učenje slovenščine za otroke, ki v knjižnico vedno privabi veliko otrok. Kot pojasnjuje vodja zbirke v slovenščini Vedrana Kovač Vrana v pogovoru z Marjano Mirković, skušajo najmlajšim približati slovenski jezik, kulturo in literaturo na zabaven način. Projekt, ki se je začel konec marca naj bi enkrat mesečno potekal do konca leta.
» Odziv je zelo dober, ker imamo otroke, ki redno uporabljajo našo knjižnico. To so otroci, stari od 5 do 7 let, zelo zainteresirani za spoznavanje novosti, besed skozi igro, zabavo, glasbo v slovenščini.«
Otroke poučujeta učiteljici iz Slovenije, profesorica slovenščine in knjižničarka iz Novega Mesta, in to je, pravi Vedrana Kovač Vrana odlično.
»Zelo pomembno je, da imamo izvirne govorce slovenskega jezika. Otroci so navdušeni nad takšnim načinom. Nekateri udeleženci imajo slovenske korenine drugi ne, so pa zainteresirani za učenje, ker mogoče njihovi starši delajo v Sloveniji. Iz Karlovca namreč vsak dan zelo veliko ljudi odhaja na delo v Slovenijo.«
Karlovška knjižnica Ivana Gorana Kovačića tesno sodeluje z novomeško knjižnico Mirana Jarca, njen Bibliobus pa enkrat mesečno obišče šoli v Žakanju in Kamanju.
»To sta obmejni območji, kjer živi veliko pripadnikov slovenske manjšine in so otroci zelo zainteresirani in navdušeni za učenje slovenščine in branje literature v slovenskem jeziku. Odziv je dober.«
Daljši pogovor z Vedrano Kovač Vrana, vodjo zbirke slovenskega gradiva v knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, vas čaka v tokratni oddaji. Preverjamo, kako je potekala manifestacija v Pliberku zoper ustaške in neonacistične shode. Zanima nas, kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV. Spregovorimo o pobudi Sanje za Mirjam, namenjeni sodelovanju.
Prisluhnite!
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök zapušča mesto vodje te krovne organizacije, shod v Pliberku, nova konvencija RAI, Sanje za Mirjam in Slovurice v Karlovcu
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök se po 29 letih poslavlja z mesta vodje krovne organizacije porabskih Slovencev, ki jo je vodil vse od ustanovitve leta 1990. Pred tem so delovali v Demokratični zveze južnih Slovanov skupaj s Hrvati in Srbi. Konec 80 let prejšnjega stoletja, ko so se začele družbene spremembe, so ugotovili, da ta povezava njihovih interesov ne more več zastopati, zato so najprej ustanovili društvo Lipa, predhodnik Zveze Slovencev na Madžarskem.
Jože Hirnök se še dobro spomni začetkov svoje politične kariere leta 1990, ko je bil edini kandidat za predsednika na novoustanovljene Zveze.
»Na začetku ni bilo lahko, saj voditi takrat edino državno organizacijo, ni bilo enostavno. Učil sem se politike in se tu pa tam boril tudi proti svoji državi, proti Madžarski, da dosežem kar največ za slovensko manjšino. Seveda sem bil na začetku neroden, zaletav, toda kljub temu so me spoštovali, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Moram pa povedati, da sem vedno povedal tisto, kar sem resno mislil.«
Jože Hirnök v pogovoru s Silvo Eöry oceni tudi doseženo v skoraj treh desetletjih delovanja. Kot pravi, je zadovoljen, vendar pa brez pomoči Slovenije ne bi šlo. Priznava pa, da pri skrbi za slovenski jezik niso bili najbolj uspešni, čeprav je v zadnjih letih viden tudi napredek.
Razmere so se namreč spremenile. Pred tremi, štirimi desetletji so otroci doma govorili slovensko, madžarsko pa so se začeli učiti šele v osnovni šoli. Danes pa doma govorijo madžarsko, s slovenščino pa se srečajo po prihodu v šolo. Kot je prepričan sogovornik, so težave tudi pri sami didaktiki, metodologiji učenja tujega jezika in usposobljenosti učiteljev.
»Že pred 15 leti sem prosil, ker imamo zelo malo učiteljev slovenščine, da nam jih pošljejo iz Slovenije, torej slovenske učitelje, profesorje. Ampak to se je zgodilo zelo pozno in s tem smo tudi veliko izgubili.«
Po 29 letih se Jože Hirnök poslavlja z mesta predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in mesto prepušča mlajšim.
»To seveda ne pomeni, da ne bom več delal za Slovence na Madžarskem, saj to ni le moje delo, to je moje življenje.«
Daljši pogovor z Jožetom Hirnökom lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Na Hrvaškem je deset knjižnic, namenjenih narodnim manjšinam (osrednje knjižnice za Albance, Avstrijce, Čehe, Madžare, Rusine in Ukrajince, Slovake, Slovence, Srbe, Italijane in za Judovsko občino Zagreb). Za zbirko slovenskega gradiva je od leta 1993 pristojna mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, ki že vrsto let tesno sodeluje s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Skupaj so pripravili več uspešnih projektov, ki krepijo vezi na področju kulture.
Eden od teh je tudi projekt OBMEJ – podpora razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga financira slovensko ministrstvo za kulturo. V okviru tega projekta je knjižnica v Karlovcu gostila več različnih dogodkov za vse generacije. Od tečaja slovenščine, knjižnih predstavitev do rednih obiskov Bibliobusa novomeške knjižnice v dveh šolah Karlovške županije.
Del projekta OBMEJ so tudi Slovurice / Slovenske urice, organizirano učenje slovenščine za otroke, ki v knjižnico vedno privabi veliko otrok. Kot pojasnjuje vodja zbirke v slovenščini Vedrana Kovač Vrana v pogovoru z Marjano Mirković, skušajo najmlajšim približati slovenski jezik, kulturo in literaturo na zabaven način. Projekt, ki se je začel konec marca naj bi enkrat mesečno potekal do konca leta.
» Odziv je zelo dober, ker imamo otroke, ki redno uporabljajo našo knjižnico. To so otroci, stari od 5 do 7 let, zelo zainteresirani za spoznavanje novosti, besed skozi igro, zabavo, glasbo v slovenščini.«
Otroke poučujeta učiteljici iz Slovenije, profesorica slovenščine in knjižničarka iz Novega Mesta, in to je, pravi Vedrana Kovač Vrana odlično.
»Zelo pomembno je, da imamo izvirne govorce slovenskega jezika. Otroci so navdušeni nad takšnim načinom. Nekateri udeleženci imajo slovenske korenine drugi ne, so pa zainteresirani za učenje, ker mogoče njihovi starši delajo v Sloveniji. Iz Karlovca namreč vsak dan zelo veliko ljudi odhaja na delo v Slovenijo.«
Karlovška knjižnica Ivana Gorana Kovačića tesno sodeluje z novomeško knjižnico Mirana Jarca, njen Bibliobus pa enkrat mesečno obišče šoli v Žakanju in Kamanju.
»To sta obmejni območji, kjer živi veliko pripadnikov slovenske manjšine in so otroci zelo zainteresirani in navdušeni za učenje slovenščine in branje literature v slovenskem jeziku. Odziv je dober.«
Daljši pogovor z Vedrano Kovač Vrana, vodjo zbirke slovenskega gradiva v knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, vas čaka v tokratni oddaji. Preverjamo, kako je potekala manifestacija v Pliberku zoper ustaške in neonacistične shode. Zanima nas, kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV. Spregovorimo o pobudi Sanje za Mirjam, namenjeni sodelovanju.
Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Neveljaven email naslov