40 let tedna mladih umetnikov za sožitje med ljudmi, srečanje treh Slovenij, Iluška Bartakovič, nagrajena vzgojiteljica iz Monoštra, in Mia Grlica, mlada vzgojiteljica z Reke

Pod sloganom To vse je Rebrca je v mladinskem centru na Rebrci 54 otrok v prvem in 65 v drugem tednu dalo krila svoji kreativnosti. Pobudnik župnik Polde Zunder se spominja začetkov. Idejo za organizacijo počitniškega tedna je dobil, ko je opazoval z zahajajočim soncem obsijano komendo.

»Takrat mi je prišlo na misel, da bo ta hiša naš dom, hiša srečanja, kjer bomo tudi na dvojezičnem ozemlju imeli svojo postojanko. Ker sem že bil povezan z našimi umetniki, posebej z Valentinom Omanom, se jih takoj nagovoril, da bi se vključili v ta teden. Vedno sem želel, da bi mladi lahko občutili vse talente, ki jih imajo.«

Tako je pripravil prvi teden mladih umetnikom na Rebrci. Na njem je sodelovala tudi Rozana Puhar iz Železnike Kaple.

»Že tedaj je bil to naš ‘hightlight’- vrhunec počitnic. Prvi teden nas je bilo malo, mogoče 15. Imeli smo se zelo lepo, saj smo se prav tako igrali in peli… Iz leta v leto nas je bilo več, spoznavali smo se z drugimi mladimi, ki so prihajali iz vse Koroške in Slovenije, takrat sklenjena prijateljstva pa so se ohranila do danes.«

Danes na tednu mladih umetnikov sodelujejo otroci nekdanjih udeležencev in tudi za njih je to vrhunec počitnic. Tudi za hčerko Rozane Puhar Nevo.

»Tudi za mojo malo je to še vedno vrhunec. Tu je že tretjič in že na začetku  počitnic me sprašuje, kdaj bo šla na Rebrco.«

Podobne izkušnje in spomine na kreativno preživljanje počitnic imajo tudi drugi obiskovalci, ki so prišli na zaključno prireditev tokratnega tedna mladih umetnikov v soboto, 3. avgusta.

Že 30 let na Rebrco prihaja tudi znana mariborska lutkarka Breda Varl s svojo ekipo. Ponosna je na otroke, saj je neverjetno, kaj vse zmorejo. Temu se vedno znova čudijo tudi starši, ki svoje otroke pripeljejo na teden mladih umetnikov. Pomemben je razvoj tega tedna, pravi Breda Varl:

»Od likovnih delavnic do skupinske igre z lutkami s petjem in plesom, da se dela na neko temo. Letos ob obletnici smo izbrali nekatere najboljše točke  minulih let. Pri delu z otroki je pomembno, da jih prepričaš, da so del skupne celote, da ni tako pomembno, da izstopa vsak posameznik, temveč vsak po tistem, kar zmore. Nekdo malo bolje poje in dobi solo točko, drugi pleše in tako naprej. Zdi se mi, da je skupinska igra tako pomembna.«

Starši so navdušeni, kaj uspejo ustvariti otroci v manj kot tednu dni. V bistvu v petih dneh, pravi Breda Varl.

“Si predstavljate, kakšni odrasli ljudje bodo to, ne glede na poklicno izbiro… To bodo kulturni ljudje s širino duha, kar je predvsem na tem dvojezičnem območju še kako pomembno. Strpnost, razumevanje drugega, soseda.«

Tudi župnik Polde Zunder, ki priznava, da ni bilo vedno enostavno, in si želi več podpore dežele Koroške in drugih pristojnih, razmišlja podobno.

»Mi delamo za mlade ljudi in če je mlad človek na tej poti, zaljubljen v gledališče, kulturo in vse, kar tukaj počenjamo, ne bo zapadel v svet mamil.«

Kaj vse so počeli mladi umetniki na Rebrci in kaj so ustvarili v tednu dni lahko slišite v tokratni oddaji in si ogledate v spodnji galeriji fotografij.

V oddaj se tokrat ustavimo tudi na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino, kjer je v nedeljo potekalo tradicionalno srečanje romarjev treh Slovenij, iz matične domovine, sosednjih držav in sveta.

‘Delala sem, kar mi je narekovalo srce’

Iluška Bartakovič, vzgojiteljica monoštrskega vrtca in namestnica ravnateljice, je pred kratkim v Budimpešti prejela visoko državno odlikovanje, poimenovano po grofici Tereziji Brunszvik, ki je v 19. stoletju organizirala prvi otroški vrtec na Madžarskem. Odlikovanje ji je na predlog slovenske parlamentarne zagovornice Erike Köleš Kiss podelilo ministrstvo za človeške vire.

Vzgojiteljica, ki se po 40 letih službovanja odpravlja v pokoj, je bila, kot je povedala Silvi Eöry, priznanja vesela.

»Iz srca sem delala, nikoli nisem razmišljala, da dobro delam, delala sem, samo to, kar mi je narekovalo srce. Delala sem z veseljem, rada sem bila v vrtcu in delala z otroki.«

Že kot otrok, ko je še hodila v vrtec, si je želela postati vzgojiteljica. Zasluge za to ima vzgojiteljica, ki je bila naši sogovornici zelo všeč, zato si je tudi sama želela delati z otroki v vrtcu.

Časi so se, ugotavlja, zelo spremenili. Ko je začela delati v vrtcu v Slovenski vesi, so v nekaterih družinah še govorili porabsko narečje, veliko več je bilo tudi otrok. V vrtcu je bilo tako v skupini kar 34 otrok. Danes je drugače. V Monoštru ni več družine, kjer bi se doma pogovarjali v slovenskem jeziku. Nekaj je družin, kjer babice in dedki še govorijo slovensko, otroci pa nič več.

Se pa otroci danes radi učijo slovenščino, vsaj v monoštrskem vrtcu je tako. Veliko k temu pripomorejo tudi vzgojiteljice iz Slovenije, ki pomagajo in z otroki govorijo izključno v slovenskem jeziku.

Kako pa je s slovenščino v družini Iluške Bartakovič?

»Moja starejša hčerka govori angleško in nemško, razume pa tudi slovensko. Mlajša hčerka se je učila slovenščino v šoli, obiskuje pa tudi tečaj, ki ga pripravljajo na Zvezi (Slovencev na Madžarskem). Slovensko me razume, vendar odgovarja v madžarščini. Zdaj pa, ko bo odšla na izlet v Slovenijo, se moramo doma pogovarjati v slovenščini.«

Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica, sogovornica Marjane Mirković, vidi svojo prihodnost v delu z otroki in to v slovenskem vrtcu na Reki, kjer pa si pobuda za celodnevni programi v slovenščini le stežka utira pot in to kljub temu, da oblasti pogosto kažejo naklonjenost do manjšin.

Kot eno največjih težav pristojni navajajo pomanjkanje vzgojiteljic iz vrst manjšin z znanjem slovenščine, zato je pripravljenost mlade rojakinje Mie Grlica za sodelovanje prav dragocena. K temu jo spodbuja tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, ki med drugim opozarja na izgovore in nepotrebno zavlačevanje vodstva reške predšolske ustanove in rešitev išče tudi onkraj meje.

Dober obet za uveljavitev slovenščine v prihodnje pa je napovedana širitev poučevanja v osnovnih in srednjih šolah. Jeseni naj bi namreč slovenščino učili v dveh srednjih in štirih osnovnih šolah – v Buzetu in Opatiji ter Žakanju, Kamanju, Umagi in Klani.

To vse je Rebrca 2019