Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
40 let tedna mladih umetnikov za sožitje med ljudmi, srečanje treh Slovenij, Iluška Bartakovič, nagrajena vzgojiteljica iz Monoštra, in Mia Grlica, mlada vzgojiteljica z Reke
Pod sloganom To vse je Rebrca je v mladinskem centru na Rebrci 54 otrok v prvem in 65 v drugem tednu dalo krila svoji kreativnosti. Pobudnik župnik Polde Zunder se spominja začetkov. Idejo za organizacijo počitniškega tedna je dobil, ko je opazoval z zahajajočim soncem obsijano komendo.
»Takrat mi je prišlo na misel, da bo ta hiša naš dom, hiša srečanja, kjer bomo tudi na dvojezičnem ozemlju imeli svojo postojanko. Ker sem že bil povezan z našimi umetniki, posebej z Valentinom Omanom, se jih takoj nagovoril, da bi se vključili v ta teden. Vedno sem želel, da bi mladi lahko občutili vse talente, ki jih imajo.«
Tako je pripravil prvi teden mladih umetnikom na Rebrci. Na njem je sodelovala tudi Rozana Puhar iz Železnike Kaple.
»Že tedaj je bil to naš ‘hightlight’- vrhunec počitnic. Prvi teden nas je bilo malo, mogoče 15. Imeli smo se zelo lepo, saj smo se prav tako igrali in peli… Iz leta v leto nas je bilo več, spoznavali smo se z drugimi mladimi, ki so prihajali iz vse Koroške in Slovenije, takrat sklenjena prijateljstva pa so se ohranila do danes.«
Danes na tednu mladih umetnikov sodelujejo otroci nekdanjih udeležencev in tudi za njih je to vrhunec počitnic. Tudi za hčerko Rozane Puhar Nevo.
»Tudi za mojo malo je to še vedno vrhunec. Tu je že tretjič in že na začetku počitnic me sprašuje, kdaj bo šla na Rebrco.«
Podobne izkušnje in spomine na kreativno preživljanje počitnic imajo tudi drugi obiskovalci, ki so prišli na zaključno prireditev tokratnega tedna mladih umetnikov v soboto, 3. avgusta.
Že 30 let na Rebrco prihaja tudi znana mariborska lutkarka Breda Varl s svojo ekipo. Ponosna je na otroke, saj je neverjetno, kaj vse zmorejo. Temu se vedno znova čudijo tudi starši, ki svoje otroke pripeljejo na teden mladih umetnikov. Pomemben je razvoj tega tedna, pravi Breda Varl:
»Od likovnih delavnic do skupinske igre z lutkami s petjem in plesom, da se dela na neko temo. Letos ob obletnici smo izbrali nekatere najboljše točke minulih let. Pri delu z otroki je pomembno, da jih prepričaš, da so del skupne celote, da ni tako pomembno, da izstopa vsak posameznik, temveč vsak po tistem, kar zmore. Nekdo malo bolje poje in dobi solo točko, drugi pleše in tako naprej. Zdi se mi, da je skupinska igra tako pomembna.«
Starši so navdušeni, kaj uspejo ustvariti otroci v manj kot tednu dni. V bistvu v petih dneh, pravi Breda Varl.
“Si predstavljate, kakšni odrasli ljudje bodo to, ne glede na poklicno izbiro… To bodo kulturni ljudje s širino duha, kar je predvsem na tem dvojezičnem območju še kako pomembno. Strpnost, razumevanje drugega, soseda.«
Tudi župnik Polde Zunder, ki priznava, da ni bilo vedno enostavno, in si želi več podpore dežele Koroške in drugih pristojnih, razmišlja podobno.
»Mi delamo za mlade ljudi in če je mlad človek na tej poti, zaljubljen v gledališče, kulturo in vse, kar tukaj počenjamo, ne bo zapadel v svet mamil.«
Kaj vse so počeli mladi umetniki na Rebrci in kaj so ustvarili v tednu dni lahko slišite v tokratni oddaji in si ogledate v spodnji galeriji fotografij.
V oddaj se tokrat ustavimo tudi na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino, kjer je v nedeljo potekalo tradicionalno srečanje romarjev treh Slovenij, iz matične domovine, sosednjih držav in sveta.
Iluška Bartakovič, vzgojiteljica monoštrskega vrtca in namestnica ravnateljice, je pred kratkim v Budimpešti prejela visoko državno odlikovanje, poimenovano po grofici Tereziji Brunszvik, ki je v 19. stoletju organizirala prvi otroški vrtec na Madžarskem. Odlikovanje ji je na predlog slovenske parlamentarne zagovornice Erike Köleš Kiss podelilo ministrstvo za človeške vire.
Vzgojiteljica, ki se po 40 letih službovanja odpravlja v pokoj, je bila, kot je povedala Silvi Eöry, priznanja vesela.
»Iz srca sem delala, nikoli nisem razmišljala, da dobro delam, delala sem, samo to, kar mi je narekovalo srce. Delala sem z veseljem, rada sem bila v vrtcu in delala z otroki.«
Že kot otrok, ko je še hodila v vrtec, si je želela postati vzgojiteljica. Zasluge za to ima vzgojiteljica, ki je bila naši sogovornici zelo všeč, zato si je tudi sama želela delati z otroki v vrtcu.
Časi so se, ugotavlja, zelo spremenili. Ko je začela delati v vrtcu v Slovenski vesi, so v nekaterih družinah še govorili porabsko narečje, veliko več je bilo tudi otrok. V vrtcu je bilo tako v skupini kar 34 otrok. Danes je drugače. V Monoštru ni več družine, kjer bi se doma pogovarjali v slovenskem jeziku. Nekaj je družin, kjer babice in dedki še govorijo slovensko, otroci pa nič več.
Se pa otroci danes radi učijo slovenščino, vsaj v monoštrskem vrtcu je tako. Veliko k temu pripomorejo tudi vzgojiteljice iz Slovenije, ki pomagajo in z otroki govorijo izključno v slovenskem jeziku.
Kako pa je s slovenščino v družini Iluške Bartakovič?
»Moja starejša hčerka govori angleško in nemško, razume pa tudi slovensko. Mlajša hčerka se je učila slovenščino v šoli, obiskuje pa tudi tečaj, ki ga pripravljajo na Zvezi (Slovencev na Madžarskem). Slovensko me razume, vendar odgovarja v madžarščini. Zdaj pa, ko bo odšla na izlet v Slovenijo, se moramo doma pogovarjati v slovenščini.«
Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica, sogovornica Marjane Mirković, vidi svojo prihodnost v delu z otroki in to v slovenskem vrtcu na Reki, kjer pa si pobuda za celodnevni programi v slovenščini le stežka utira pot in to kljub temu, da oblasti pogosto kažejo naklonjenost do manjšin.
Kot eno največjih težav pristojni navajajo pomanjkanje vzgojiteljic iz vrst manjšin z znanjem slovenščine, zato je pripravljenost mlade rojakinje Mie Grlica za sodelovanje prav dragocena. K temu jo spodbuja tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, ki med drugim opozarja na izgovore in nepotrebno zavlačevanje vodstva reške predšolske ustanove in rešitev išče tudi onkraj meje.
Dober obet za uveljavitev slovenščine v prihodnje pa je napovedana širitev poučevanja v osnovnih in srednjih šolah. Jeseni naj bi namreč slovenščino učili v dveh srednjih in štirih osnovnih šolah – v Buzetu in Opatiji ter Žakanju, Kamanju, Umagi in Klani.
To vse je Rebrca 2019
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
40 let tedna mladih umetnikov za sožitje med ljudmi, srečanje treh Slovenij, Iluška Bartakovič, nagrajena vzgojiteljica iz Monoštra, in Mia Grlica, mlada vzgojiteljica z Reke
Pod sloganom To vse je Rebrca je v mladinskem centru na Rebrci 54 otrok v prvem in 65 v drugem tednu dalo krila svoji kreativnosti. Pobudnik župnik Polde Zunder se spominja začetkov. Idejo za organizacijo počitniškega tedna je dobil, ko je opazoval z zahajajočim soncem obsijano komendo.
»Takrat mi je prišlo na misel, da bo ta hiša naš dom, hiša srečanja, kjer bomo tudi na dvojezičnem ozemlju imeli svojo postojanko. Ker sem že bil povezan z našimi umetniki, posebej z Valentinom Omanom, se jih takoj nagovoril, da bi se vključili v ta teden. Vedno sem želel, da bi mladi lahko občutili vse talente, ki jih imajo.«
Tako je pripravil prvi teden mladih umetnikom na Rebrci. Na njem je sodelovala tudi Rozana Puhar iz Železnike Kaple.
»Že tedaj je bil to naš ‘hightlight’- vrhunec počitnic. Prvi teden nas je bilo malo, mogoče 15. Imeli smo se zelo lepo, saj smo se prav tako igrali in peli… Iz leta v leto nas je bilo več, spoznavali smo se z drugimi mladimi, ki so prihajali iz vse Koroške in Slovenije, takrat sklenjena prijateljstva pa so se ohranila do danes.«
Danes na tednu mladih umetnikov sodelujejo otroci nekdanjih udeležencev in tudi za njih je to vrhunec počitnic. Tudi za hčerko Rozane Puhar Nevo.
»Tudi za mojo malo je to še vedno vrhunec. Tu je že tretjič in že na začetku počitnic me sprašuje, kdaj bo šla na Rebrco.«
Podobne izkušnje in spomine na kreativno preživljanje počitnic imajo tudi drugi obiskovalci, ki so prišli na zaključno prireditev tokratnega tedna mladih umetnikov v soboto, 3. avgusta.
Že 30 let na Rebrco prihaja tudi znana mariborska lutkarka Breda Varl s svojo ekipo. Ponosna je na otroke, saj je neverjetno, kaj vse zmorejo. Temu se vedno znova čudijo tudi starši, ki svoje otroke pripeljejo na teden mladih umetnikov. Pomemben je razvoj tega tedna, pravi Breda Varl:
»Od likovnih delavnic do skupinske igre z lutkami s petjem in plesom, da se dela na neko temo. Letos ob obletnici smo izbrali nekatere najboljše točke minulih let. Pri delu z otroki je pomembno, da jih prepričaš, da so del skupne celote, da ni tako pomembno, da izstopa vsak posameznik, temveč vsak po tistem, kar zmore. Nekdo malo bolje poje in dobi solo točko, drugi pleše in tako naprej. Zdi se mi, da je skupinska igra tako pomembna.«
Starši so navdušeni, kaj uspejo ustvariti otroci v manj kot tednu dni. V bistvu v petih dneh, pravi Breda Varl.
“Si predstavljate, kakšni odrasli ljudje bodo to, ne glede na poklicno izbiro… To bodo kulturni ljudje s širino duha, kar je predvsem na tem dvojezičnem območju še kako pomembno. Strpnost, razumevanje drugega, soseda.«
Tudi župnik Polde Zunder, ki priznava, da ni bilo vedno enostavno, in si želi več podpore dežele Koroške in drugih pristojnih, razmišlja podobno.
»Mi delamo za mlade ljudi in če je mlad človek na tej poti, zaljubljen v gledališče, kulturo in vse, kar tukaj počenjamo, ne bo zapadel v svet mamil.«
Kaj vse so počeli mladi umetniki na Rebrci in kaj so ustvarili v tednu dni lahko slišite v tokratni oddaji in si ogledate v spodnji galeriji fotografij.
V oddaj se tokrat ustavimo tudi na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino, kjer je v nedeljo potekalo tradicionalno srečanje romarjev treh Slovenij, iz matične domovine, sosednjih držav in sveta.
Iluška Bartakovič, vzgojiteljica monoštrskega vrtca in namestnica ravnateljice, je pred kratkim v Budimpešti prejela visoko državno odlikovanje, poimenovano po grofici Tereziji Brunszvik, ki je v 19. stoletju organizirala prvi otroški vrtec na Madžarskem. Odlikovanje ji je na predlog slovenske parlamentarne zagovornice Erike Köleš Kiss podelilo ministrstvo za človeške vire.
Vzgojiteljica, ki se po 40 letih službovanja odpravlja v pokoj, je bila, kot je povedala Silvi Eöry, priznanja vesela.
»Iz srca sem delala, nikoli nisem razmišljala, da dobro delam, delala sem, samo to, kar mi je narekovalo srce. Delala sem z veseljem, rada sem bila v vrtcu in delala z otroki.«
Že kot otrok, ko je še hodila v vrtec, si je želela postati vzgojiteljica. Zasluge za to ima vzgojiteljica, ki je bila naši sogovornici zelo všeč, zato si je tudi sama želela delati z otroki v vrtcu.
Časi so se, ugotavlja, zelo spremenili. Ko je začela delati v vrtcu v Slovenski vesi, so v nekaterih družinah še govorili porabsko narečje, veliko več je bilo tudi otrok. V vrtcu je bilo tako v skupini kar 34 otrok. Danes je drugače. V Monoštru ni več družine, kjer bi se doma pogovarjali v slovenskem jeziku. Nekaj je družin, kjer babice in dedki še govorijo slovensko, otroci pa nič več.
Se pa otroci danes radi učijo slovenščino, vsaj v monoštrskem vrtcu je tako. Veliko k temu pripomorejo tudi vzgojiteljice iz Slovenije, ki pomagajo in z otroki govorijo izključno v slovenskem jeziku.
Kako pa je s slovenščino v družini Iluške Bartakovič?
»Moja starejša hčerka govori angleško in nemško, razume pa tudi slovensko. Mlajša hčerka se je učila slovenščino v šoli, obiskuje pa tudi tečaj, ki ga pripravljajo na Zvezi (Slovencev na Madžarskem). Slovensko me razume, vendar odgovarja v madžarščini. Zdaj pa, ko bo odšla na izlet v Slovenijo, se moramo doma pogovarjati v slovenščini.«
Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica, sogovornica Marjane Mirković, vidi svojo prihodnost v delu z otroki in to v slovenskem vrtcu na Reki, kjer pa si pobuda za celodnevni programi v slovenščini le stežka utira pot in to kljub temu, da oblasti pogosto kažejo naklonjenost do manjšin.
Kot eno največjih težav pristojni navajajo pomanjkanje vzgojiteljic iz vrst manjšin z znanjem slovenščine, zato je pripravljenost mlade rojakinje Mie Grlica za sodelovanje prav dragocena. K temu jo spodbuja tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, ki med drugim opozarja na izgovore in nepotrebno zavlačevanje vodstva reške predšolske ustanove in rešitev išče tudi onkraj meje.
Dober obet za uveljavitev slovenščine v prihodnje pa je napovedana širitev poučevanja v osnovnih in srednjih šolah. Jeseni naj bi namreč slovenščino učili v dveh srednjih in štirih osnovnih šolah – v Buzetu in Opatiji ter Žakanju, Kamanju, Umagi in Klani.
To vse je Rebrca 2019
Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov