Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 12.8.2019

12.08.2019


Teden športa in jezika v Šentjanžu v Rožu in poletna glasbena delavnica v Tinjah, etnološko raziskovanje v Plešcah in vzpon porabskih Slovencev na Triglav. Kaj pa se dogaja z osnovno šolo v Gropadi?

Živahno v Šentjanžu in Tinjah

V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, ki so ga skupaj pripravili domača športno in prosvetno društvo ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.

34 otrok in mladih, starih od 6 pa do 15 let, je dopoldne v K&K centru utrjevalo svoje znanje slovenščine, popoldne pa so se posvetili športnim dejavnostim. Večini je bilo najbolj všeč plavanje in plezanje.

Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek je bil z letošnjo udeležbo zadovoljen.

»Kar me zelo veseli je, da je veliko 6,7 in 8-letnih otrok. To je za nas popestritev in zlata vredno, da se tako mali otroci zanimajo za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem.«

Med udeleženci so bili večkratni »povratniki«, nekateri pa so bili prvič. Med njimi je bila tudi zelo zgovorna Julija Einspieler, ki se je v Bilčovs preselila iz Ljubljane. V Šentjanžu je bila že sicer že lani, vendar je bila še premajhna, da bi lahko ostala čez noč. Zdaj, ko je dopolnila 6 let, je lahko prespala v Centrisu in bila zato še bolj navdušena.

»Igramo se slovenščino, je full lepo.«

Za dopoldanski del pouka sta zadolžena Simona Javornik Ristič in Aljoša Ristič, avtorja projekta Vilina, s katerim na avstrijskem Koroškem spodbujata zanimanje za učenje slovenščine na drugačen način, prek igre. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da se tako lahko otroci zelo hitro naučijo jezika, pravi Simona Javornik Ristič. Na tednu športa in jezika v Šentjanžu sta bila zadolžena za pedagoški del, čeprav nista pedagoga.

»Vsako dnevno od 2 do 4 ure, odvisno od razpoloženja otrok. Vsi vemo, da otroci kakšen dan malo manj spijo. Mi smo poletna in otrokom prijazna šola, zato se jim prilagajamo. Poleg učenja, ki traja dve, tri ure, poteka vsa komunikacija cel dan v slovenskem jeziku. Priznam, da midva nisva dobra v nemškem jeziku in otroci to vedo in z nama komunicirajo absolutno samo v slovenskem jeziku. Kaj se zgodi? Prvi, drugi, tretji dan je še pristna nemščina, potem začnejo razmišljati v slovenskem jeziku. To je v bistvu pasiven način učenja, ki pa se vtisne globoko v podzavest.«

Udeleženci, prišli so z avstrijske Koroške, z Dunaja in Ljubljane, so bili, kot lahko slišite v tokratni oddaji, navdušeni.

Navdušeni so bili tudi sodelujoči na 12. poletni glasbeni delavnici v Tinjah, ki sta jo pripravila tamkajšnji Katoliški dom prosvete in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. 23 pevk in pevcev, večina z avstrijske Koroške, nekaj pa tudi iz Slovenije, je izpopolnjevalo svojo vokalno tehniko in se pripravljalo na sklepni koncert.

Temelje za poletno glasbeno delavnico, koncept zanjo je postavil Edi Oraže, ki jo je vodil 10 let, pojasnjuje vodja Daniel Sturm, vesel, da se nadaljuje in da je zanimanja vse več.

»Zdaj smo tam, kjer želimo biti. Ponudba je kakovostna predvsem za želeno ciljno skupino. Doseči želimo pevke in pevce slovenskih zborov in skupin tu na avstrijskem Koroškem. Reklama gre tudi v Slovenijo in pomembno se nam zdi, da pride do povezovanja. Vsako leto  pride nekaj pevk in pevcev tudi iz Slovenije. Lepo je, da tako nastajajo stiki. Da pesem dejansko združuje, dokazuje tudi zanimanje nemško govorečih in vsako leto imam enega ali dva.«

Pomembni so tudi vrhunski mentorji, ki sodelujejo na delavnici. Umetniška vodja je že drugo leto znana jazz pevka Ana Bezjak, ki poučuje petje na jazz oddelku mariborskega Konservatorija za glasbo. Na delavnici kot korepetitor, zadolžen za ritmiko, poučuje znani koroški slovenski glasbenik Tonč Feinig, za vokalno tehniko sta zadolženi tudi Karin Zemljič, znana mariborska jazz in pop pevka, ki je končala študij na celovškem Konservatoriju za glasbo, ter Vesna Petković, docentka na beograjski univerzi za umetnost, ki je jazz petje študirala v Gradcu.

»To je bil tudi namen te delavnice, da udeležencem nudimo zelo dobre, kakovostne predavatelje.«

Duh Motowna (Soul of Motown) je bil naslov tokratne delavnice, program pa namenjen spoznavanju skladb znamenite produkcijske hiše, s katero so sodelovali Stevie Wonder, Marvin Gaye, The Supremes in drugi, pojasnjuje Ana Bezjak.

»Letos smo se odločili posvetiti naših pet dni raziskovanju zgodovine ameriške popularne glasbe, ki je vplivala na vse, kar dandanes slišimo po radiu. Bi rekla, da kar vseh popularnih, modernih zvrsti, ki temeljijo na afroameriškem vplivu na glasbo šestdesetih, ko so bili temnopolti Američani prvič izpostavljeni kot glavni izvajalci, glavne zvezde. …Značilnost te glasbe je, da je polna spremljevalnih vokalov, torej veliko hormonskih spremljav glavnim melodijam. «

Nekateri udeleženci prihajajo že vrsto let, nekateri so bili letos prvič. Med njimi tudi Ksenja Pirc, ki je skupaj z možem prišla na delavnico.

»Oba sva že vse življenje navdušena zborista. Za delavnico pa sva izvedela po naključju, na koncertu umetniške vodje Ane Bezjak. Po koncertu sva ji čestitala in se pozanimala, ali jo je mogoče kje slišati v vlogi pedagoginje. Omenila je to delavnico, ki ima že dolgo tradicijo, in sva se prijavila. Zelo, zelo uživava v družbi, v petju, znanju mentoric, ki so izvrstne, v zelo dobro organizaciji in namestitvi.«

Presenečena je zaradi hitrega, intenzivnega učenja, energije, ki so jo vsi polni in ki ne popušča, pravi Ksenja Pirc, vajena počasnejšega tempa. Nove pristope poučevanja pa bo, dodaja, tudi sama uporabila pri svojem delu zborovodje.

18-letna Anja Smolnik, poje, kot pravi, že vse življenje. Jeseni bo začela predštudij jazz petja na celovškem konservatoriju, zato je bila poletna glasbena delavnica v Tinjah idealna priložnost za pripravo.

»Super je, vsako leto znova je užitek sodelovati na delavnici. Spoznavaš super ljudi, mentorji so odlični, veliko se naučimo, tako da zelo uživam. Najbolj me navduši energija v tem glasbenem stilu, ker je to res vesela glasba.«

Izpopolnjevanje vokalne tehnike je zelo naporno in zahtevno, opozarja mentorica Karin Zemljič, saj pojejo 10, 12 ur dnevno in to zelo različne skladbe. Prepričana pa je, da je eden najpomembnejših dosežkov te delavnice pogum, ki ga dobijo udeleženci.

»Letos jih je sicer malo manj, predvsem nam manjkajo fantje, zato apeliram na vse fante, ki to poslušajo in radi prepevajo, da se nam prihodnje leto pridružijo. Zagotovo jim ne bo žal, če ne drugega zato, ker je veliko lepih deklet.«

Kako so se udeleženke in udeleženci letošnje glasbene delavnice v Tinjah pripravljali na sklepni koncert, lahko slišite v tokratni oddaji.

Bo pa petje še naprej odmevalo v Domu prosvete v Tinjah. Med 19.in 24. avgustom bo namreč potekal prvi mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila uveljavljena operna pevca, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink.

Živahno v Plešcah in širši okolici

Letošnji poletni tabor v okviru etnološke zbirke Palčava šiša poteka v sklopu projektov delovne skupine za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu in ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja z Reke, Društva Osilniška dolina, podružnice Matice Hrvaške iz Čabra in SKD Gorski kotar. Enotedenski program predvideva raziskovanje na terenu pod strokovnim vodstvom, ob večerih različne delavnice, predavanja, filmske in knjižne predstavitve, sklenil ga bo pripovedni večer v petek, v soboto pa bo sledil tradicionalni pohod na Sveto Goro z vaškim sejmom na pleškem trgu.

Osrednji pobudnik zanimive dejavnosti v okviru zbirke Palčava šiša je njen vodja, Marko Smole, sicer magister znanosti s področja elektrotehnike, a velik ljubitelj in poznavalec etnologije, ki je pozabi iztrgal zanimiva pričevanja, k raziskovanju pritegnil številne domačine in se uspešno zavzemal za priznavanje lokalnih govorov, danes vpisanih v seznam nesnovne dediščine obeh držav, slovenske in hrvaške.

Letošnja dejavnost tabora obsega kot običajno, terensko delo in bogat spremljevalni program. Raziskovanje stavbne arhitekture je prve dni na terenu prineslo nova spoznanja, je Marjani Mirković povedal Marko Smole.

V pomemben čezmejni projekt Claustra Alpium Iuliarum je vključen tudi reški Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja, ki že več let podpira tudi dejavnost in delavnice v okviru Palčave šiše, poudarja kustosinja Ivana Šarić Žic, prepričana, da bi morala tudi širša javnost bolje spoznati samo zbirko:

»Na srečo in v moje veliko zadovoljstvo sem bila že večkrat na delavnici. Markovo delo poznam že približno deset let, še ko sem delala kot etnolog konservator pri varstvu same Palčave šiše in njenem vpisu na hrvaški seznam kulturne dediščine. Ta njegov nalezljiv entuziazem, delo, ki ga z ljubeznijo že leta vlaga v delavnico, zelo dobro priča o pomenu tega projekta in velikem vloženem trudu.«

Ob večerih v Palčavi šiši potekajo spremljevalne prireditve, odprte za javnost. Tako se bodo do 17.8. zvrstile pekovska delavnica, projekcija filma o potomcih Kočevarjev s Kozjega vrha avtorja Rasima Karalića iz Delnic, Dejan Troha iz Prezida bo spregovoril o krajevni cerkveni arhitekturi, Simona Kavčič pa nastopila s predstavo Hudič žene polhe past. Tabor bo v petek sklenil pripovedni večer, posvečen spominu na Bojana Pajniča, v soboto pa vse vabijo na Sveto Goro in pleški sejem.

Porabski Slovenci vnovič na Triglavu

Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Predsednik domačega kulturnega in turističnega društva Karel Holec, ki organizira vzpon, je bil na Triglavu že 15.

»Bilo je dobro, uživali smo vsaj meter, vsak korak, saj smo imeli dobro vreme in je bil dostop do Kredarice najlažji doslej. Vzpon na sam vrh pa nam je nekoliko zagrenila nesreča, ki se je zgodila malo pred našim prihodom na Kredarico.«

16 andovskih planincev je na poti spremljalo pet gornikov, ki jim že od začetkov pred 5 leti pomagajo, da pridejo na sam vrh. Prvotno so načrtovali, da bi se na vrh povzpelo 8 planincev, toda zaradi nesreče je večina ostala na Kredarici.

»Do vrha lahko prideš samo, če se sam tako odločiš. Pomembna je fizična in psihična priprava na vzpon, če en umanjka, je varneje ostati na Kredarici. Dva sva ob spremstvu dveh gornikov prišla do vrha in razvila napis Porabski Slovenci ter tako končali našo letošnjo pot.«

Se je pa Karel Holec naslednje jutro še enkrat povzpel na najvišji slovenski vrh in užival v sončnem vzhodu.

Več v tokratni oddaji, v kateri podrobneje spregovorimo o težavah praznega šolskega poslopja v Gropadi, kamor so želeli naseliti šolo za pse vodnike, vendar so se domačini, ki si želijo, da bi tam vnovič zaživela šola, temu uprli.


Sotočja

873 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 12.8.2019

12.08.2019


Teden športa in jezika v Šentjanžu v Rožu in poletna glasbena delavnica v Tinjah, etnološko raziskovanje v Plešcah in vzpon porabskih Slovencev na Triglav. Kaj pa se dogaja z osnovno šolo v Gropadi?

Živahno v Šentjanžu in Tinjah

V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, ki so ga skupaj pripravili domača športno in prosvetno društvo ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.

34 otrok in mladih, starih od 6 pa do 15 let, je dopoldne v K&K centru utrjevalo svoje znanje slovenščine, popoldne pa so se posvetili športnim dejavnostim. Večini je bilo najbolj všeč plavanje in plezanje.

Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek je bil z letošnjo udeležbo zadovoljen.

»Kar me zelo veseli je, da je veliko 6,7 in 8-letnih otrok. To je za nas popestritev in zlata vredno, da se tako mali otroci zanimajo za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem.«

Med udeleženci so bili večkratni »povratniki«, nekateri pa so bili prvič. Med njimi je bila tudi zelo zgovorna Julija Einspieler, ki se je v Bilčovs preselila iz Ljubljane. V Šentjanžu je bila že sicer že lani, vendar je bila še premajhna, da bi lahko ostala čez noč. Zdaj, ko je dopolnila 6 let, je lahko prespala v Centrisu in bila zato še bolj navdušena.

»Igramo se slovenščino, je full lepo.«

Za dopoldanski del pouka sta zadolžena Simona Javornik Ristič in Aljoša Ristič, avtorja projekta Vilina, s katerim na avstrijskem Koroškem spodbujata zanimanje za učenje slovenščine na drugačen način, prek igre. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da se tako lahko otroci zelo hitro naučijo jezika, pravi Simona Javornik Ristič. Na tednu športa in jezika v Šentjanžu sta bila zadolžena za pedagoški del, čeprav nista pedagoga.

»Vsako dnevno od 2 do 4 ure, odvisno od razpoloženja otrok. Vsi vemo, da otroci kakšen dan malo manj spijo. Mi smo poletna in otrokom prijazna šola, zato se jim prilagajamo. Poleg učenja, ki traja dve, tri ure, poteka vsa komunikacija cel dan v slovenskem jeziku. Priznam, da midva nisva dobra v nemškem jeziku in otroci to vedo in z nama komunicirajo absolutno samo v slovenskem jeziku. Kaj se zgodi? Prvi, drugi, tretji dan je še pristna nemščina, potem začnejo razmišljati v slovenskem jeziku. To je v bistvu pasiven način učenja, ki pa se vtisne globoko v podzavest.«

Udeleženci, prišli so z avstrijske Koroške, z Dunaja in Ljubljane, so bili, kot lahko slišite v tokratni oddaji, navdušeni.

Navdušeni so bili tudi sodelujoči na 12. poletni glasbeni delavnici v Tinjah, ki sta jo pripravila tamkajšnji Katoliški dom prosvete in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. 23 pevk in pevcev, večina z avstrijske Koroške, nekaj pa tudi iz Slovenije, je izpopolnjevalo svojo vokalno tehniko in se pripravljalo na sklepni koncert.

Temelje za poletno glasbeno delavnico, koncept zanjo je postavil Edi Oraže, ki jo je vodil 10 let, pojasnjuje vodja Daniel Sturm, vesel, da se nadaljuje in da je zanimanja vse več.

»Zdaj smo tam, kjer želimo biti. Ponudba je kakovostna predvsem za želeno ciljno skupino. Doseči želimo pevke in pevce slovenskih zborov in skupin tu na avstrijskem Koroškem. Reklama gre tudi v Slovenijo in pomembno se nam zdi, da pride do povezovanja. Vsako leto  pride nekaj pevk in pevcev tudi iz Slovenije. Lepo je, da tako nastajajo stiki. Da pesem dejansko združuje, dokazuje tudi zanimanje nemško govorečih in vsako leto imam enega ali dva.«

Pomembni so tudi vrhunski mentorji, ki sodelujejo na delavnici. Umetniška vodja je že drugo leto znana jazz pevka Ana Bezjak, ki poučuje petje na jazz oddelku mariborskega Konservatorija za glasbo. Na delavnici kot korepetitor, zadolžen za ritmiko, poučuje znani koroški slovenski glasbenik Tonč Feinig, za vokalno tehniko sta zadolženi tudi Karin Zemljič, znana mariborska jazz in pop pevka, ki je končala študij na celovškem Konservatoriju za glasbo, ter Vesna Petković, docentka na beograjski univerzi za umetnost, ki je jazz petje študirala v Gradcu.

»To je bil tudi namen te delavnice, da udeležencem nudimo zelo dobre, kakovostne predavatelje.«

Duh Motowna (Soul of Motown) je bil naslov tokratne delavnice, program pa namenjen spoznavanju skladb znamenite produkcijske hiše, s katero so sodelovali Stevie Wonder, Marvin Gaye, The Supremes in drugi, pojasnjuje Ana Bezjak.

»Letos smo se odločili posvetiti naših pet dni raziskovanju zgodovine ameriške popularne glasbe, ki je vplivala na vse, kar dandanes slišimo po radiu. Bi rekla, da kar vseh popularnih, modernih zvrsti, ki temeljijo na afroameriškem vplivu na glasbo šestdesetih, ko so bili temnopolti Američani prvič izpostavljeni kot glavni izvajalci, glavne zvezde. …Značilnost te glasbe je, da je polna spremljevalnih vokalov, torej veliko hormonskih spremljav glavnim melodijam. «

Nekateri udeleženci prihajajo že vrsto let, nekateri so bili letos prvič. Med njimi tudi Ksenja Pirc, ki je skupaj z možem prišla na delavnico.

»Oba sva že vse življenje navdušena zborista. Za delavnico pa sva izvedela po naključju, na koncertu umetniške vodje Ane Bezjak. Po koncertu sva ji čestitala in se pozanimala, ali jo je mogoče kje slišati v vlogi pedagoginje. Omenila je to delavnico, ki ima že dolgo tradicijo, in sva se prijavila. Zelo, zelo uživava v družbi, v petju, znanju mentoric, ki so izvrstne, v zelo dobro organizaciji in namestitvi.«

Presenečena je zaradi hitrega, intenzivnega učenja, energije, ki so jo vsi polni in ki ne popušča, pravi Ksenja Pirc, vajena počasnejšega tempa. Nove pristope poučevanja pa bo, dodaja, tudi sama uporabila pri svojem delu zborovodje.

18-letna Anja Smolnik, poje, kot pravi, že vse življenje. Jeseni bo začela predštudij jazz petja na celovškem konservatoriju, zato je bila poletna glasbena delavnica v Tinjah idealna priložnost za pripravo.

»Super je, vsako leto znova je užitek sodelovati na delavnici. Spoznavaš super ljudi, mentorji so odlični, veliko se naučimo, tako da zelo uživam. Najbolj me navduši energija v tem glasbenem stilu, ker je to res vesela glasba.«

Izpopolnjevanje vokalne tehnike je zelo naporno in zahtevno, opozarja mentorica Karin Zemljič, saj pojejo 10, 12 ur dnevno in to zelo različne skladbe. Prepričana pa je, da je eden najpomembnejših dosežkov te delavnice pogum, ki ga dobijo udeleženci.

»Letos jih je sicer malo manj, predvsem nam manjkajo fantje, zato apeliram na vse fante, ki to poslušajo in radi prepevajo, da se nam prihodnje leto pridružijo. Zagotovo jim ne bo žal, če ne drugega zato, ker je veliko lepih deklet.«

Kako so se udeleženke in udeleženci letošnje glasbene delavnice v Tinjah pripravljali na sklepni koncert, lahko slišite v tokratni oddaji.

Bo pa petje še naprej odmevalo v Domu prosvete v Tinjah. Med 19.in 24. avgustom bo namreč potekal prvi mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila uveljavljena operna pevca, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink.

Živahno v Plešcah in širši okolici

Letošnji poletni tabor v okviru etnološke zbirke Palčava šiša poteka v sklopu projektov delovne skupine za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu in ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja z Reke, Društva Osilniška dolina, podružnice Matice Hrvaške iz Čabra in SKD Gorski kotar. Enotedenski program predvideva raziskovanje na terenu pod strokovnim vodstvom, ob večerih različne delavnice, predavanja, filmske in knjižne predstavitve, sklenil ga bo pripovedni večer v petek, v soboto pa bo sledil tradicionalni pohod na Sveto Goro z vaškim sejmom na pleškem trgu.

Osrednji pobudnik zanimive dejavnosti v okviru zbirke Palčava šiša je njen vodja, Marko Smole, sicer magister znanosti s področja elektrotehnike, a velik ljubitelj in poznavalec etnologije, ki je pozabi iztrgal zanimiva pričevanja, k raziskovanju pritegnil številne domačine in se uspešno zavzemal za priznavanje lokalnih govorov, danes vpisanih v seznam nesnovne dediščine obeh držav, slovenske in hrvaške.

Letošnja dejavnost tabora obsega kot običajno, terensko delo in bogat spremljevalni program. Raziskovanje stavbne arhitekture je prve dni na terenu prineslo nova spoznanja, je Marjani Mirković povedal Marko Smole.

V pomemben čezmejni projekt Claustra Alpium Iuliarum je vključen tudi reški Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja, ki že več let podpira tudi dejavnost in delavnice v okviru Palčave šiše, poudarja kustosinja Ivana Šarić Žic, prepričana, da bi morala tudi širša javnost bolje spoznati samo zbirko:

»Na srečo in v moje veliko zadovoljstvo sem bila že večkrat na delavnici. Markovo delo poznam že približno deset let, še ko sem delala kot etnolog konservator pri varstvu same Palčave šiše in njenem vpisu na hrvaški seznam kulturne dediščine. Ta njegov nalezljiv entuziazem, delo, ki ga z ljubeznijo že leta vlaga v delavnico, zelo dobro priča o pomenu tega projekta in velikem vloženem trudu.«

Ob večerih v Palčavi šiši potekajo spremljevalne prireditve, odprte za javnost. Tako se bodo do 17.8. zvrstile pekovska delavnica, projekcija filma o potomcih Kočevarjev s Kozjega vrha avtorja Rasima Karalića iz Delnic, Dejan Troha iz Prezida bo spregovoril o krajevni cerkveni arhitekturi, Simona Kavčič pa nastopila s predstavo Hudič žene polhe past. Tabor bo v petek sklenil pripovedni večer, posvečen spominu na Bojana Pajniča, v soboto pa vse vabijo na Sveto Goro in pleški sejem.

Porabski Slovenci vnovič na Triglavu

Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Predsednik domačega kulturnega in turističnega društva Karel Holec, ki organizira vzpon, je bil na Triglavu že 15.

»Bilo je dobro, uživali smo vsaj meter, vsak korak, saj smo imeli dobro vreme in je bil dostop do Kredarice najlažji doslej. Vzpon na sam vrh pa nam je nekoliko zagrenila nesreča, ki se je zgodila malo pred našim prihodom na Kredarico.«

16 andovskih planincev je na poti spremljalo pet gornikov, ki jim že od začetkov pred 5 leti pomagajo, da pridejo na sam vrh. Prvotno so načrtovali, da bi se na vrh povzpelo 8 planincev, toda zaradi nesreče je večina ostala na Kredarici.

»Do vrha lahko prideš samo, če se sam tako odločiš. Pomembna je fizična in psihična priprava na vzpon, če en umanjka, je varneje ostati na Kredarici. Dva sva ob spremstvu dveh gornikov prišla do vrha in razvila napis Porabski Slovenci ter tako končali našo letošnjo pot.«

Se je pa Karel Holec naslednje jutro še enkrat povzpel na najvišji slovenski vrh in užival v sončnem vzhodu.

Več v tokratni oddaji, v kateri podrobneje spregovorimo o težavah praznega šolskega poslopja v Gropadi, kamor so želeli naseliti šolo za pse vodnike, vendar so se domačini, ki si želijo, da bi tam vnovič zaživela šola, temu uprli.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


19.12.2022

Treba bo zavihati rokave

Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?


12.12.2022

'Pri nas se vedno dogaja!'

Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.


05.12.2022

Za dobre želje ni nikoli prezgodaj

Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!


28.11.2022

Časi se spreminjajo, bistvo ostaja

Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov