Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski pogodbi in druge zgodbe
Po prvi seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu v tem mandatu nas zanima, kakšni so bili sklepi in kako so s slišanim zadovoljni predstavniki rojakov iz sosednjih držav.
Osrednja tema seje so bili mladi in zastopanost Slovencev zunaj matične države v državnem zboru, o čemer so na kratko govorili na koncu seje. Sklepov pa, po besedah pristojnega ministra Petra Česnika, niso sprejeli.
»Dejansko pravih sklepov ni bilo. Bili pa so predlogi, ki jih bomo upoštevali. Prvič, da se bo svet sestajal vsaj dvakrat letno in da se bodo ustanovile resorske delovne skupine. Zapisnik o povedanem na seji pa bo posredovan vsem ministrom, da bodo seznanjeni s tematiko.«
Ker seje ni bilo že dve leti, so predstavniki Slovencev iz sosednjih držav želeli predstaviti vse težave, ki jih bremenijo, je razpravo ocenil poslovodja Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže. In kako je zadovoljen s slišanim?
»Zadovoljen sem, da je seja bila, saj smo dolgo čakali nanjo. Upam, da bomo v prihodnje res imeli vsaj dve seji letno. To bi bilo za zamejske Slovence zelo pomembno.«
Zadovoljna, da so jih poslušali, je bila tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman.
»Iskreno upam, da nas bodo slišali in da bodo tudi pomagali Slovencem na Hrvaškem. Trenutno res rabimo pomoč, da bi mladina, otroci začeli govoriti slovenski jezik.«
Slovenci na Hrvaškem so namreč v drugačnem položaju, kot so druge slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, saj so manjšina postali šele po letu 1991, opozarja Barbara Riman.
»Včasih sami sebe ne prepoznamo kot manjšina, prav tako pa nas za manjšino ne prepoznajo v Sloveniji.«
Trenutno največja težava Slovencev na Hrvaškem je pomanjkanje učiteljev, ki bi poučevali slovenski jezik v okviru rednega pouka. Na razpis za učitelja slovenščine v Buzetu in Umagu se namreč ni javil noben kandidat, tako da lahko brez pouka slovenščine ostane 60 otrok.
Po zmanjšanju števila poslancev in senatorjev v italijanskem parlamentu v pogovoru z Jankom Petrovcem preverjamo, kakšne so možnosti, da bi slovenska narodna skupnost v prihodnje še imela svojega predstavnika v Rimu. Ustavimo se tudi na Južnem Tirolskem, kjer so iz uradnega imena pokrajine črtali Zgornje Poadižje, saj naj bi nemško govoreče to spominjalo na čase fašizma.
Senžermenska mirovna pogodba, podpisana septembra 1919, je po prvi svetovni vojni določila meje v večjem delu Evrope. Ob pomembni obletnici je Celovška Mohorjeva pripravila posvet z naslovom “100 let senžermenske pogodbe – 100 let varstva manjšin v Republiki Avstriji”. Na simpoziju so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije, ki so imeli v preteklosti zelo različne poglede. Stališča enih in drugih so se, pravi dr. Andrej Rahten v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, zelo približala.
»Bil sem prijetno presenečen, da so organizatorji za isto mizo posedli zagovornike različnih pogledov na našo preteklost, ki pa so se vsi po vrsti izkazali kot zagovorniki skupnega sobivanja v prihodnosti.«
Pridružimo se rojakom v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, in spregovorimo o zelo pomembni vlogi slovenskih knjižnic v zamejstvu.
Prisluhnite oddaji!
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski pogodbi in druge zgodbe
Po prvi seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu v tem mandatu nas zanima, kakšni so bili sklepi in kako so s slišanim zadovoljni predstavniki rojakov iz sosednjih držav.
Osrednja tema seje so bili mladi in zastopanost Slovencev zunaj matične države v državnem zboru, o čemer so na kratko govorili na koncu seje. Sklepov pa, po besedah pristojnega ministra Petra Česnika, niso sprejeli.
»Dejansko pravih sklepov ni bilo. Bili pa so predlogi, ki jih bomo upoštevali. Prvič, da se bo svet sestajal vsaj dvakrat letno in da se bodo ustanovile resorske delovne skupine. Zapisnik o povedanem na seji pa bo posredovan vsem ministrom, da bodo seznanjeni s tematiko.«
Ker seje ni bilo že dve leti, so predstavniki Slovencev iz sosednjih držav želeli predstaviti vse težave, ki jih bremenijo, je razpravo ocenil poslovodja Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže. In kako je zadovoljen s slišanim?
»Zadovoljen sem, da je seja bila, saj smo dolgo čakali nanjo. Upam, da bomo v prihodnje res imeli vsaj dve seji letno. To bi bilo za zamejske Slovence zelo pomembno.«
Zadovoljna, da so jih poslušali, je bila tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman.
»Iskreno upam, da nas bodo slišali in da bodo tudi pomagali Slovencem na Hrvaškem. Trenutno res rabimo pomoč, da bi mladina, otroci začeli govoriti slovenski jezik.«
Slovenci na Hrvaškem so namreč v drugačnem položaju, kot so druge slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, saj so manjšina postali šele po letu 1991, opozarja Barbara Riman.
»Včasih sami sebe ne prepoznamo kot manjšina, prav tako pa nas za manjšino ne prepoznajo v Sloveniji.«
Trenutno največja težava Slovencev na Hrvaškem je pomanjkanje učiteljev, ki bi poučevali slovenski jezik v okviru rednega pouka. Na razpis za učitelja slovenščine v Buzetu in Umagu se namreč ni javil noben kandidat, tako da lahko brez pouka slovenščine ostane 60 otrok.
Po zmanjšanju števila poslancev in senatorjev v italijanskem parlamentu v pogovoru z Jankom Petrovcem preverjamo, kakšne so možnosti, da bi slovenska narodna skupnost v prihodnje še imela svojega predstavnika v Rimu. Ustavimo se tudi na Južnem Tirolskem, kjer so iz uradnega imena pokrajine črtali Zgornje Poadižje, saj naj bi nemško govoreče to spominjalo na čase fašizma.
Senžermenska mirovna pogodba, podpisana septembra 1919, je po prvi svetovni vojni določila meje v večjem delu Evrope. Ob pomembni obletnici je Celovška Mohorjeva pripravila posvet z naslovom “100 let senžermenske pogodbe – 100 let varstva manjšin v Republiki Avstriji”. Na simpoziju so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije, ki so imeli v preteklosti zelo različne poglede. Stališča enih in drugih so se, pravi dr. Andrej Rahten v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, zelo približala.
»Bil sem prijetno presenečen, da so organizatorji za isto mizo posedli zagovornike različnih pogledov na našo preteklost, ki pa so se vsi po vrsti izkazali kot zagovorniki skupnega sobivanja v prihodnosti.«
Pridružimo se rojakom v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, in spregovorimo o zelo pomembni vlogi slovenskih knjižnic v zamejstvu.
Prisluhnite oddaji!
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Neveljaven email naslov