za novi album koroškega slovenskega glasbenika Tonča Feiniga in oceno iztekajočega se leta v krovnih slovenskih zamejskih organizacijah

»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga z novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Na albumu z naslovom Shine se skladatelj in pianist prvič predstavi tudi kot vokalist. Zakaj je trajalo kar 7 albumov, da lahko končno slišimo tudi njegov glas?

“Dobre stvari trajajo dlje in za dobre stvari rabiš več časa, da dozorijo in si sam dovolj zrel. Nikoli nisem bil pristaš reka: Fake it till you make it – delaj se, dokler ti ne uspe. To, kar sem  čutil, tako daleč sem bil. Je pač trajalo tako dolgo.”

Tako besedila kot glasbo je za vse skladbe napisal Tonč Feinig, razen za pesem Ko bi jaz šuštar bil, katere avtor  je Miro Kernjak, sin znanega skladatelja Pavleta Kernjaka. Kot pravi, si je to pesem vedno želel posneti.

“To ni klasična koroška slovenska pesem, ki hitro zaide v melanholijo. Iščem pesmi, ki so bolj hudomušne, hecne, pa kljub temu v tem melosu. Nekako povezujem alpski melos s sodobnimi pristopi.”

Video spot za pesem je posnel v kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati pri Borovljah. Z razlogom, pojasnjuje, tam imajo namreč odlično ohranjen več kot 100 let star oder, kakršnega so nekoč imeli tudi domačih Svečah.

V tokratni oddaji si vzamemo čas tudi za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako.

Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, odnos oblasti do narodnih skupnosti ni najboljši. V poročilu o izvajanju 5. okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin, ki ga je Hrvaška poslala v evropsko unijo, so namreč netočni podatki. Med drugim, da naj bi na Hrvaškem pouk slovenščine po modelu C učilo 8 učiteljev, kar ne drži.

“Ko sem vprašala, kdo so ti učitelj, saj slovenska skupnost za njih ne ve, so mi odgovorili, da so verjetno emigrirali.”

Na omenjeno poročilo se bodo, napoveduje Barbara Riman, odzvali prihodnje leto, pripravljajo pa tudi svojo strategijo, ki bo dobra podlaga za pogovore s pristojnimi hrvaškimi oblastmi.

O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Kot pravi, si želi več stikov z ljudmi.

“V Porabju živimo blizu drug drugemu, v sosednjih vaseh, toda vsak  sam zase. Toda Porabje je malo, zato moramo sodelovati, skupaj moramo izvajati tudi razvojni program. Moj cilj je, da ima na koncu vsak nekaj od tega denarja.”

Več o načrtih in doseženem v 2019 pa v oddaji.