Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bodo rojaki zaznamovali 100. obletnico koroškega plebiscita in kako požig Narodnega doma v Trstu, kakšni izzivi čakajo porabske Slovence in kako spodbuditi mlade k aktivnejši vlogi v slovenskih društvih na Hrvaškem
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? Pričakovanja rojakov so velika, poslanka Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer pa je zadovoljna s koalicijskim sporazumom, v katerem so določeni prvi koraki za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Gre namreč za področje, kjer zadnjih 25 let ni bilo nikakršnih sprememb.
»Uspelo nam je, da bomo znatno povečali podporo narodnim skupnostim, predvsem pa gre tudi za novo kodifikacijo prava na področju manjšinskega šolstva, jezikov, topografije, kar velja predvsem za območje Dunaja in Gradiščanske.«
Spremembe se obetajo tudi pri financiranju manjšinskih medijev, napoveduje Olga Voglauer in ob tem opozarjajo, da sta za pogajalsko mizo sedeli dve strani.
»V sporazumu je zdaj zapisano, da bomo zagotovili najmanj en manjšinski tiskani list. To bo posebna dotacija in ne denar iz manjšinske podpore, kot je bilo to doslej.«
Seveda je treba vse to zdaj določiti še v novi zakonodaji, dodaja poslanka Zelenih, ki je dejavno sodelovala pri oblikovanju koalicijskega sporazuma prav pri pravicah manjšin. Poudarja pa tudi, da je to le prvi korak, pogovori se nadaljujejo.
»Moja naloga bo, da bomo naredili še marsikateri korak naprej.«
Na avstrijskem Koroškem bodo letos obeleževali 100. obletnico koroškega plebiscita in pri tem bodo dejavno sodelovali tudi koroški slovenski ustvarjalci. Med projekti, ki jih ob obletnici financira koroška deželna vlada je tudi Povorka živali po Koroškem, ki jo pripravlja UNIKUM – kulturni center celovške univerze. Za kakšen projekt gre, se pogovarjamo z vodjem centra Emilom Krištofom.
obeleževali 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. To za Slovence pomembno stavbo so po načrtih Maksa Fabianija zgradili v letih od 1901 do 1904. Ker je bila stavba simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču in trn v peti fašistom so 1920 požgali.
To je pomemben simbol, pojasnjuje upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar.
»Spominja nas na čase, ko smo Slovenci doživljali velik narodni, gospodarski, političen in vsakršen vzpon, in na čase, ko je bilo vse to s silo zatrto. Zavedne ljudi, ki hodijo mimo te stavbe, vedno prevevajo čustva ponosa hkrati pa občutek obžalovanja zaradi krivic, ki so sledile.«
Slovenska manjšina naj bi stavbo, v kateri je zdaj oddelek za tolmače tržaške univerze, dobila nazaj, toda vprašanje je, kdaj. Za študijski oddelek je treba najti nove prostore. Kot pojasnjuje Ivo Jevnikar pa Slovenci že vse od požiga naprej pričakujejo, da bodo dom vrnili nekdanjim lastnikom. Toda to se ni zgodilo.
Kaj bi si naš sogovornik želel v vrnjenem Narodnem domu, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss potegnemo črto pod lansko leto, ko je madžarska vlada potrdila razvojni program slovenskega Porabja. Gre za pilotni projekt, ki naj bi pospešil razvoj tega vrsto let zapostavljenega območja. Letos bodo sledili konkretni, podrobnejši projekti. Razpisi zanje naj bi tako bili objavljeni že prihodnji mesec, napoveduje zagovornica.
Za razvoj Porabja je zelo pomembna cestna infrastruktura, od lokalnih do glavnih cest, saj brez nje ne morejo razvijati turizem. Pomemben izziv bo tudi čiščenje odpadnih voda, ki predstavlja velik problem. Erika Kölleš Kiss pri tem pričakuje sodelovanje narodnega parka Őrség, kjer temu problemu doslej niso posvečali nobene pozornosti.
Za Slovence v Porabju je zelo pomembna slovensko madžarska mešana komisija, v kateri sodelujejo pristojni z različnih ministrstev obeh držav poleg ter predstavniki obeh manjšin. Prav na sejah te komisije so se dogovorili za ključne projekte in rešili številne težave. Lani seje ni bilo, zato naj bi se mešana komisija sestala v drugi polovici marca, napoveduje sogovornica Silve Eöry.
»Upam, da bo tudi Slovenija namenila pozornost razvoju Porabja, enako kot Madžarska namenja pozornost svojim rojakom v Prekmurju. Vedeti moramo, kakšne namene ima Slovenija glede podpor.«
Erika Kölleš Kiss pa si tudi želi, da bi Slovenija končno ugotovila, kako pomembna je za porabske Slovence pomoč strokovnjakov – vzgojiteljev in učiteljev asistentov – iz Slovenije, in jim zagotovila večletne pogodbe o zaposlitvi. Zdaj imajo namreč letno pogodbo od 1.1. do 31.12., za porabske otroke in mlade pa je pomembno, da jih pri učenju slovenskega jezika ista oseba vsaj 3, 4 leta.
Mihela Pauman Budanović je predstavnica mlajše generacije Slovencev na Hrvaškem, zelo pomembne za prihodnost tam živeče slovenske narodne skupnosti.
Vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem si namreč že dalj časa, tako kot to velja za druge krovne slovenske zamejske organizacije, prizadeva vključiti nove mlade moči, ki bi okrepile dejavnost krovne organizacije.
Z razpisom na svojem facebook profilu so navezali stik z več mladimi rojakinjami. Predsednica Barbara Riman je imela posebej uspešno srečanje z Mihelo Pauman Budanović, Mariborčanko, ki končuje doktorski študij na ljubljanski filozofski fakulteti in od leta 2013 živi na Reki.
V pogovoru z Marjano Mirković je Mihela Pauman Budanović med drugim predstavila svoje poglede na posodobitev delovanja krovne organizacije in pritegnitev mladih ter se ozrla na svojo prilagoditev reškemu okolju, kamor jo je pripeljala ljubezen.
»Morda se ne zavedamo potreb, želja in pričakovanj, ki jih imajo mladi. Če bi to raziskali, bi se jim tudi laže približali in prilagodili vsebine glede na njihova pričakovanja.«
Prepričana je, da so Slovenci v sosednjih državah most med državama, njihova prednost pa je poleg poznavanja obeh jezikov tudi poznavanje kulture, kar je lahko pri sklepanju gospodarskih stikov velika prednost.
Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji.
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kako bodo rojaki zaznamovali 100. obletnico koroškega plebiscita in kako požig Narodnega doma v Trstu, kakšni izzivi čakajo porabske Slovence in kako spodbuditi mlade k aktivnejši vlogi v slovenskih društvih na Hrvaškem
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? Pričakovanja rojakov so velika, poslanka Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer pa je zadovoljna s koalicijskim sporazumom, v katerem so določeni prvi koraki za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Gre namreč za področje, kjer zadnjih 25 let ni bilo nikakršnih sprememb.
»Uspelo nam je, da bomo znatno povečali podporo narodnim skupnostim, predvsem pa gre tudi za novo kodifikacijo prava na področju manjšinskega šolstva, jezikov, topografije, kar velja predvsem za območje Dunaja in Gradiščanske.«
Spremembe se obetajo tudi pri financiranju manjšinskih medijev, napoveduje Olga Voglauer in ob tem opozarjajo, da sta za pogajalsko mizo sedeli dve strani.
»V sporazumu je zdaj zapisano, da bomo zagotovili najmanj en manjšinski tiskani list. To bo posebna dotacija in ne denar iz manjšinske podpore, kot je bilo to doslej.«
Seveda je treba vse to zdaj določiti še v novi zakonodaji, dodaja poslanka Zelenih, ki je dejavno sodelovala pri oblikovanju koalicijskega sporazuma prav pri pravicah manjšin. Poudarja pa tudi, da je to le prvi korak, pogovori se nadaljujejo.
»Moja naloga bo, da bomo naredili še marsikateri korak naprej.«
Na avstrijskem Koroškem bodo letos obeleževali 100. obletnico koroškega plebiscita in pri tem bodo dejavno sodelovali tudi koroški slovenski ustvarjalci. Med projekti, ki jih ob obletnici financira koroška deželna vlada je tudi Povorka živali po Koroškem, ki jo pripravlja UNIKUM – kulturni center celovške univerze. Za kakšen projekt gre, se pogovarjamo z vodjem centra Emilom Krištofom.
obeleževali 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. To za Slovence pomembno stavbo so po načrtih Maksa Fabianija zgradili v letih od 1901 do 1904. Ker je bila stavba simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču in trn v peti fašistom so 1920 požgali.
To je pomemben simbol, pojasnjuje upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar.
»Spominja nas na čase, ko smo Slovenci doživljali velik narodni, gospodarski, političen in vsakršen vzpon, in na čase, ko je bilo vse to s silo zatrto. Zavedne ljudi, ki hodijo mimo te stavbe, vedno prevevajo čustva ponosa hkrati pa občutek obžalovanja zaradi krivic, ki so sledile.«
Slovenska manjšina naj bi stavbo, v kateri je zdaj oddelek za tolmače tržaške univerze, dobila nazaj, toda vprašanje je, kdaj. Za študijski oddelek je treba najti nove prostore. Kot pojasnjuje Ivo Jevnikar pa Slovenci že vse od požiga naprej pričakujejo, da bodo dom vrnili nekdanjim lastnikom. Toda to se ni zgodilo.
Kaj bi si naš sogovornik želel v vrnjenem Narodnem domu, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss potegnemo črto pod lansko leto, ko je madžarska vlada potrdila razvojni program slovenskega Porabja. Gre za pilotni projekt, ki naj bi pospešil razvoj tega vrsto let zapostavljenega območja. Letos bodo sledili konkretni, podrobnejši projekti. Razpisi zanje naj bi tako bili objavljeni že prihodnji mesec, napoveduje zagovornica.
Za razvoj Porabja je zelo pomembna cestna infrastruktura, od lokalnih do glavnih cest, saj brez nje ne morejo razvijati turizem. Pomemben izziv bo tudi čiščenje odpadnih voda, ki predstavlja velik problem. Erika Kölleš Kiss pri tem pričakuje sodelovanje narodnega parka Őrség, kjer temu problemu doslej niso posvečali nobene pozornosti.
Za Slovence v Porabju je zelo pomembna slovensko madžarska mešana komisija, v kateri sodelujejo pristojni z različnih ministrstev obeh držav poleg ter predstavniki obeh manjšin. Prav na sejah te komisije so se dogovorili za ključne projekte in rešili številne težave. Lani seje ni bilo, zato naj bi se mešana komisija sestala v drugi polovici marca, napoveduje sogovornica Silve Eöry.
»Upam, da bo tudi Slovenija namenila pozornost razvoju Porabja, enako kot Madžarska namenja pozornost svojim rojakom v Prekmurju. Vedeti moramo, kakšne namene ima Slovenija glede podpor.«
Erika Kölleš Kiss pa si tudi želi, da bi Slovenija končno ugotovila, kako pomembna je za porabske Slovence pomoč strokovnjakov – vzgojiteljev in učiteljev asistentov – iz Slovenije, in jim zagotovila večletne pogodbe o zaposlitvi. Zdaj imajo namreč letno pogodbo od 1.1. do 31.12., za porabske otroke in mlade pa je pomembno, da jih pri učenju slovenskega jezika ista oseba vsaj 3, 4 leta.
Mihela Pauman Budanović je predstavnica mlajše generacije Slovencev na Hrvaškem, zelo pomembne za prihodnost tam živeče slovenske narodne skupnosti.
Vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem si namreč že dalj časa, tako kot to velja za druge krovne slovenske zamejske organizacije, prizadeva vključiti nove mlade moči, ki bi okrepile dejavnost krovne organizacije.
Z razpisom na svojem facebook profilu so navezali stik z več mladimi rojakinjami. Predsednica Barbara Riman je imela posebej uspešno srečanje z Mihelo Pauman Budanović, Mariborčanko, ki končuje doktorski študij na ljubljanski filozofski fakulteti in od leta 2013 živi na Reki.
V pogovoru z Marjano Mirković je Mihela Pauman Budanović med drugim predstavila svoje poglede na posodobitev delovanja krovne organizacije in pritegnitev mladih ter se ozrla na svojo prilagoditev reškemu okolju, kamor jo je pripeljala ljubezen.
»Morda se ne zavedamo potreb, želja in pričakovanj, ki jih imajo mladi. Če bi to raziskali, bi se jim tudi laže približali in prilagodili vsebine glede na njihova pričakovanja.«
Prepričana je, da so Slovenci v sosednjih državah most med državama, njihova prednost pa je poleg poznavanja obeh jezikov tudi poznavanje kulture, kar je lahko pri sklepanju gospodarskih stikov velika prednost.
Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov