Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.
Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:
“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”
Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.
“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”
Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.
Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.
Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.
“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”
Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.
“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”
Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.
Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.
Prisluhnite oddaji!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.
Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:
“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”
Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.
“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”
Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.
Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.
Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.
“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”
Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.
“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”
Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.
Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.
Prisluhnite oddaji!
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov