Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politična participacija, skupno in zajamčeno zastopstvo, prešerno za Prešernov dan v Zagrebu, veselo v komornem zboru v Monoštru
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki dr. Sara Brezigar iz Inštituta za narodnostna vprašanja in dr. Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki sta v raziskavo vključili 13 vidnih predstavnikov narodne skupnosti in 3 novinarje. Ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo.
Ideje, kako zagotoviti predstavnika Slovencev v Rimu, so namreč različne. Demokratska stranka predlaga t.i. Bocenski model, po katerem ima ladinska narodna skupnost zajamčeno zastopstvo v deželnem parlamentu. To mesto zasede predstavnik, ki dobi na strankarskih kandidatnih listah največ glasov. Stranka Slovenska skupnost pa predlaga, da bi Slovence zastopal predstavnik etnične stranke. Nobena od teh možnosti po ocenah dr. Sare Brezigar ni realna. Najboljša rešitev bi se po njenem mnenju lahko zgledovala po dansko-nemškem modelu, predvsem zaščita nemške manjšine na Danskem.
»Tam civilna družba, krovna organizacija nemške manjšine, izvoli predstavnika, ki postane vodja posebnega sekretariata. To je telo, ustanovljeno pri vladi, ki dejansko skrbi za ustrezno zaščitno zakonodajo, opozarja in sodeluje na sejah, dejansko vpliva na vse, kar je povezano z manjšino.«
Ne gre za političnega predstavnika v parlamentu, temveč za funkcionarja, ki rešuje praktične težave manjšine, poudarja dr. Sara Brezigar.
V raziskavi sta intervjuvance spraševali tudi o krovnih organizacijah in njihovi vlogi. Mnenja so bila zelo kritična, pojasnjuje raziskovalka z Inštituta za narodnostna vprašanja, toda njihova vloga je še vedno pomembna, pravi.
»Treba je upoštevati, da tisti, ki je na vrhu, vedno nosi največje breme in krivdo za vse, kar je narobe. Upoštevati je tudi treba, da so te organizacije nastale v nekih drugačnih zgodovinskih okoliščinah. Razprava o tem, ali so še potrebne ali ne, se mi ne zdi smiselna. Absolutno so potrebne, saj mora imeti civilna družba v odnosu do oblasti neko obliko predstavništva. Res pa je, da bi bile potrebne določene prenove, da bi bile bolj v sozvočju s časi, v katerih živimo.«
Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom dr. Karlom Hrenom, ki je v Koroškem političnem zborniku analiziral dosedanje pobude. Prepričan je, da je ključno javno mnenje. Narodna skupnost bi ob pomoči lobistov senzibilizirala javno mnenja za ključna vprašanja in nato v drugem koraku na ta način spodbuditi tudi zakonodajne spremembe, predlaga.
»Nekaj takega bi lahko naredili tudi koroški Slovenci. Za tematiko, ki je zanje nesporna, na primer izobraževanje v slovenskem jeziku od jasli naprej, bi naredili širšo kampanjo in potem z njo vplivali na zakonodajne spremembe. To je povsem operativno vprašanje in del sredstev, ki jih zdaj porabimo za vzdrževanje pisarn, bi lahko združili v večjo operativno strukturo, ki bi nato s pomočjo zunanjih strokovnjakov naredila kampanjo.«
Samih organizacij ne bi združeval, temveč bi denar, ki ga dobijo, preusmeril v kampanje in tako vplival tudi na zakonodajne spremembe, pojasnjuje dr. Karl Hren. Kakšen pa je bil odziv na ta njegov predlog? Prisluhnite oddaji, v kateri se ustavimo tudi v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Politična participacija, skupno in zajamčeno zastopstvo, prešerno za Prešernov dan v Zagrebu, veselo v komornem zboru v Monoštru
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki dr. Sara Brezigar iz Inštituta za narodnostna vprašanja in dr. Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki sta v raziskavo vključili 13 vidnih predstavnikov narodne skupnosti in 3 novinarje. Ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo.
Ideje, kako zagotoviti predstavnika Slovencev v Rimu, so namreč različne. Demokratska stranka predlaga t.i. Bocenski model, po katerem ima ladinska narodna skupnost zajamčeno zastopstvo v deželnem parlamentu. To mesto zasede predstavnik, ki dobi na strankarskih kandidatnih listah največ glasov. Stranka Slovenska skupnost pa predlaga, da bi Slovence zastopal predstavnik etnične stranke. Nobena od teh možnosti po ocenah dr. Sare Brezigar ni realna. Najboljša rešitev bi se po njenem mnenju lahko zgledovala po dansko-nemškem modelu, predvsem zaščita nemške manjšine na Danskem.
»Tam civilna družba, krovna organizacija nemške manjšine, izvoli predstavnika, ki postane vodja posebnega sekretariata. To je telo, ustanovljeno pri vladi, ki dejansko skrbi za ustrezno zaščitno zakonodajo, opozarja in sodeluje na sejah, dejansko vpliva na vse, kar je povezano z manjšino.«
Ne gre za političnega predstavnika v parlamentu, temveč za funkcionarja, ki rešuje praktične težave manjšine, poudarja dr. Sara Brezigar.
V raziskavi sta intervjuvance spraševali tudi o krovnih organizacijah in njihovi vlogi. Mnenja so bila zelo kritična, pojasnjuje raziskovalka z Inštituta za narodnostna vprašanja, toda njihova vloga je še vedno pomembna, pravi.
»Treba je upoštevati, da tisti, ki je na vrhu, vedno nosi največje breme in krivdo za vse, kar je narobe. Upoštevati je tudi treba, da so te organizacije nastale v nekih drugačnih zgodovinskih okoliščinah. Razprava o tem, ali so še potrebne ali ne, se mi ne zdi smiselna. Absolutno so potrebne, saj mora imeti civilna družba v odnosu do oblasti neko obliko predstavništva. Res pa je, da bi bile potrebne določene prenove, da bi bile bolj v sozvočju s časi, v katerih živimo.«
Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom dr. Karlom Hrenom, ki je v Koroškem političnem zborniku analiziral dosedanje pobude. Prepričan je, da je ključno javno mnenje. Narodna skupnost bi ob pomoči lobistov senzibilizirala javno mnenja za ključna vprašanja in nato v drugem koraku na ta način spodbuditi tudi zakonodajne spremembe, predlaga.
»Nekaj takega bi lahko naredili tudi koroški Slovenci. Za tematiko, ki je zanje nesporna, na primer izobraževanje v slovenskem jeziku od jasli naprej, bi naredili širšo kampanjo in potem z njo vplivali na zakonodajne spremembe. To je povsem operativno vprašanje in del sredstev, ki jih zdaj porabimo za vzdrževanje pisarn, bi lahko združili v večjo operativno strukturo, ki bi nato s pomočjo zunanjih strokovnjakov naredila kampanjo.«
Samih organizacij ne bi združeval, temveč bi denar, ki ga dobijo, preusmeril v kampanje in tako vplival tudi na zakonodajne spremembe, pojasnjuje dr. Karl Hren. Kakšen pa je bil odziv na ta njegov predlog? Prisluhnite oddaji, v kateri se ustavimo tudi v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov