Ob ukrepih v Furlaniji – Julijski krajini za blažitev posledic epidemije koronavirusa, v Zagrebu o položaju žensk v družbi, CarinthiJA 2020 in Koroška poje, odprta vrata dvojezične OŠ v Števanovcih

Še preden je italijanska vlada razglasila karanteno za vso državo, so tudi v Furlaniji – Julijski krajini razglasili strožje ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Zaprti ostajajo vrtci, šole, univerze, gledališča, množičnih prireditev ne bo, omejitve so tudi v lokalih in trgovinah, italijanska vlada bo za ukrepe in pomoč namenila kar 7,5 milijarde evrov.

Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, se je italijanska vlada zelo transparentno odzvala na epidemijo, je pa še prezgodaj, da bi lahko govorili o konkretnih ukrepih, pravi.

»Smo v stalnih stikih s pristojnimi v deželi, ki preučujejo sprejete ukrepe. Sredi tedna bo bolj jasno, kako se bodo odzvali.«

Življenje v Trstu je nekoliko zastalo, toda panike ni zaznati, pojasnjuje Andrej Šik.

»Veliko manj ljudi je na ulicah, v lokalih, ker se skušajo ljudje vesti odgovorno. Ni nobene panike, to je treba poudariti. Vlada se je pravilno odločila in omejila določene dejavnosti, kjer se zbira veliko ljudi, moram pa poudariti, da nikjer ni nobene panike. Je previdnost in ljudje ravnajo odgovorno.«

Spremenila se je tudi politična kultura. Začetna nesoglasja so se kmalu umirila.

»Vsaka stvar, naj bo še tako huda, prinese nekaj dobrega. Mislim, da se je ta politična dialektika malo približala normali. Politiki bolj populističnega kova so zelo hitro razumeli, da jim z neprimernim odzivom padajo politični ratingi, tako da so zdaj previdno tiho in nimamo več izpadov, ki smo jim bili priče v zadnjih letih.«

Dolga pot do osamosvojitve

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu ob 8. marcu, dnevu žena, tradicionalno pripravi okroglo mizo s predstavitvijo ene od znamenitih Slovenk, ki ji sledi razprava o položaju in pravicah žensk v slovenski in hrvaški družbi.

V nedeljo so tako v knjižnici Bogdana Ogrizovića v hrvaški prestolnici na okrogli mizi z naslovom Dolga pot do osamosvojitve predstavili življenje svetovne popotnice in raziskovalke Alme Maksimiljane Karlin. V razpravi, ki jo je vodila hrvaška profesorica slovenskega rodu Nadežda Čačinovič, pa sta poleg kustosinje iz pokrajinskega muzeja Celje Barbare Trnovec sodelovali še aktivistki za pravice žensk, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in voditeljica hrvaške pobude Reši me Jelena Veljača.

Zanimivo je, da so vse zgodbe velikih žensk, ki so v preteklosti s svojim nekonvencionalnim življenjem same utirale pot k temu, kar danes označujemo za boj za ženske pravice, končale tragično, enako kot zgodba Alme Karlin, je dejala ta hip najglasnejša zagovornica pravic žensk na Hrvaškem, igralka in kolumnistka Jelena Veljača.

»Danes nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti spolov. Zato je zelo pomembno, da 8. marec ne maskiramo s poklanjanjem rož, ki jih je seveda lepo dobiti. Toda današnji dan ne govori o cvetju, temveč o boju za enakopravnost, politično, ekonomsko, o pravici do izobraževanja … Veliko dela je pred nami in ponosna sem, da je naša pobuda del tega boja.«

Jelena Veljača je bila, poroča Tanja Borčić Bernard, gonilna sila pobude Reši me, ki je po nekaj grozljivih zločinih nad otroki in ženskami na Hrvaškem začela boj za spremembo državnega sistema, v katerega žrtve predvsem družinskega nasilja nič več ne verjamejo.

»Odvetnica naše pobude se je v visoki nosečnosti vse poletje z rokami in nogami borila za spremembo treh zakonov, povezanih z družinskim nasiljem in nasiljem nad ženskami, in uspelo nam je.«

Ob tem pa igralka in kolumnistka napoveduje nadaljevanje boja. Ta teden se bodo tako udeležile seje parlamentarnega pododbora za enakopravnost spolov, na kateri bodo opozorile, da Hrvaška ne uveljavlja Carigrajske konvencije, ki jo je ratificirala.

Da se mora boj za enakopravnost nadaljevati, opozarja tudi filozofinja in ena najpomembnejših hrvaških feministk, profesorica Nadežda Čačinovič. Prepričana je, da mora hrvaška družba spremeniti zavest in družbena pričakovanja do žensk in moških. Pri tem pa bodo še naprej imele pomembno vlogo prav civilnodružbene organizacije.

CarinthiJA 2020 in Lepo je vigred’

V Celovcu so 3. marca 2020 začeli uradno zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita. Slovenska narodna skupnost, poroča Petra Kos Gnamuš, pa ob tem opozarja na številna nerešena vprašanja. Uvodna prireditev je sicer potekala v znamenju sožitja in sodelovanja med večino in manjšino.

Deželni glavar Peter Kaiser je na uvodni slovesnosti poudaril, da je dvojezičnost na avstrijskem Koroškem danes nekaj samoumevnega, dežela pa z optimizmom zre v prihodnost.

»Koroška leta 2020 ne zaznamuje le stoletnice, temveč ima priložnost, da bo tudi prihodnjih sto let uspešnih.«

Sožitje je zadnja leta res zaživelo, toda priložnosti za izboljšanje položaja koroških Slovencev je še veliko. Predsednik krovne Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug je prepričan, da morajo v jubilejnem letu jasno oblikovati svoje zahteve, hkrati pa kritično osvetliti dogajanje v zadnjih desetletjih.

»V tem je bistvo, da kljub vsemu, kar se je dogajalo, gledamo pozitivno v prihodnost.«

Ključne zahteve slovenske narodne skupnosti so izboljšanje položaja jezika od najnižje stopnje izobraževanja naprej, financiranje tiskanih medijev in zvišanje podpore, ki jo Avstrija namenja narodnim skupnostim. Druga krovna organizacija Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je, kot pravi njen predsednik Bernard Sadovnik, v jubilejnem letu na zvezno in deželno vlado naslovila sveženj ukrepov za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, ki so ga soglasno podprli tudi na sosvetu pri uradu zveznega kanclerja.

»Zdaj pričakujejo, da se bodo, končno, predvsem na zvezni ravni spomnili, da je treba te zahteve upoštevati. Da bomo končno finančno podporo, ki je doslej nismo, in smo zato odvisni od Republike Slovenije.«

Pod naslovom Luštno je vigred’ je v nedeljo 8. 3. potekal tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Občinstva, ki je prejšnja leta povsem napolnil veliko dvorano celovškega doma glasbe, je bilo tokrat nekoliko manj, vendar še vedno veliko, pravi tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip.

Koncert so tokrat posvetili mednarodnemu dnevu žensk in ob tej priložnosti krstno izvedli Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Skladatelj ga je napisal 1955 za ženski pevski sestav in veliki orkester, vendar zaradi njegove prezgodnje smrti ni bil izveden vse do letos. Skladateljev sin, zborovodja Egi Gašperšič, je skladbo priredil za tokratni koncert, ko so Venček koroških ljudskih pesmi izvedli ženska pevska zbora iz Sel in Krope, pianistka Ana Tijssen in člani Slovenske filharmonije.

Na letošnjem koncertu, ki so ga posvetili tudi nedavno umrlima zborovodjema Jožku Kovačiču in Jožetu Ropitzu, so nastopili še mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, skupina Akzent iz Ledinc, Tonč Feinig in mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca.

Posnetek koncerta bomo v Sotočjih predvajali na velikonočni ponedeljek, 13. aprila.

Šola odprla vrata

Na Madžarskem imajo navado, da na osnovnih šolah pripravijo dan odprtih vrat, v okviru katerega poskušajo starše prepričati, naj svoje malčke vpišejo prav na njihovo šolo. Takšno prakso imajo tudi v Porabju, kjer so prejšnji teden pripravili dan odprtih vrat na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih. Šolo je obiskala tudi Silva Eöry in ravnateljico Agico Holec najprej vprašala, s kakšnimi argumenti je skušala prepričati otroke in njihove starše, naj se odločijo za vpis.

»Pojasnila sem, kako poteka dvojezični pouk, kateri predmeti so dvojezični, da se slovenščino učimo pet ur tedensko, starše je zanimalo, kako je z učenjem tujega jezika. Pouk nemščine imamo od 4. razreda dalje, naša prednost pa je, da je malo učencev in smo kot nekakšna družinska šola.«

Dneva odprtih vrat se je udeležilo šest otrok in ravnateljica Agica Holec upa, da se bodo vsi vpisali. Za šolo, ki jo letos obiskuje 41 učencev in ima vseh osem   razredov, v enem samo dva učenca, je namreč vpis zelo pomemben. Vseskozi namreč šoli grozi, da jo lahko zaradi premajhnega vpisa zaprli.

Šola naj bi za obnovo telovadnice po zagotovilih državnega sekretarja dobila 28 milijonov forintov, kot pravi ravnateljica, pa je zanjo pomembneje, da šola ostane.

»Če bomo zdravi in bomo imeli učence, bomo delali skupaj ob podpori Državne slovenske samouprave, katere cilj je, kot mi je zagotovil predsednik, ohranitev obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju.«