Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pouk na dvojezični šoli v Špetru, kako do predstavnika Slovencev v hrvaškem saboru, novi izzivi tudi za porabske Slovence, kulturno življenje koroških Slovencev med epidemijo in po njej
Šole v Furlaniji – Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Videmska pokrajina se ne ponaša z dobrimi internetnimi povezavami, zato so bili izzivi še večji, pravi, toda znašli so se presenetljivo dobro. Povsem pa se je ustavilo kulturno življenje in prav to bi lahko vse manjši slovenski narodni skupnosti povzročilo velike težave.
“Naša šola je ena od referenčnih točk tudi na področju kulture, tu so še številna druga kulturna društva in zdaj se je vse ustavilo. Še posebej pa moti, da so tudi vsi stiki med ljudmi prekinjeni. Tako kot bi bilo vse zamrznjeno. To boli in upam, da ne bo preveč vplivalo na naše nadaljnje delovanje.”
Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh? O tem in novi strategiji, v kateri bo tudi večja politična participacija, se pogovarjamo s predsednico Zveze slovenskih društev dr. Barbaro Riman.
“Imamo še 14 dni in poskusili se bomo vnovič pogovorit s potencialnimi kandidati. Biti danes Slovenec na Hrvaškem ni najbolj popularno. Naučili smo se, kako biti manjšina s kulturnim delovanjem, toda zdaj se moramo naučiti biti manjšina tudi na politični ravni.”
Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs, ki je prepričana, da nam bo novi korona virus vedno v opomin, toda v karanteni se ne da večno živeti.
“Treba je začeti normalno delati, za skupnost in skupaj!”
Na avstrijskem Koroškem bi bili ti tedni zaradi obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita kulturno še bolj živahni kot običajno. Epidemija je izvedbo številnih prireditev onemogočila, številne so preložili na jeseni in prihodnje leto. Da bi vsaj nekoliko potešili kulturne potrebe, sta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev postavili virtualni oder na spletu, poimenovan Kino v karanteni, ki bo ostal tudi po koncu epidemije, napoveduje poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
“Vzpostavili bomo profesionalno platformo, ki jo bodo lahko uporabljala vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem, imela bodo neposreden dostop do nje, toda za to moramo dobiti tudi ustrezno opremo.”
Tudi na avstrijskem Koroškem se kulturno življenje prebuja. V Pliberku je tako v muzeju Wernerja Berga na ogled največja razstava doslej, vstop v muzej pa usmerja semafor. Kaj pa se dogaja na jadrnici Zora s koroškimi umetniki in umetnicami na krovu, ki je obtičala v arktičnem ledu? Odgovor pozna Emil Krištof iz Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra celovške univerze.
Prisluhnite!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pouk na dvojezični šoli v Špetru, kako do predstavnika Slovencev v hrvaškem saboru, novi izzivi tudi za porabske Slovence, kulturno življenje koroških Slovencev med epidemijo in po njej
Šole v Furlaniji – Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Videmska pokrajina se ne ponaša z dobrimi internetnimi povezavami, zato so bili izzivi še večji, pravi, toda znašli so se presenetljivo dobro. Povsem pa se je ustavilo kulturno življenje in prav to bi lahko vse manjši slovenski narodni skupnosti povzročilo velike težave.
“Naša šola je ena od referenčnih točk tudi na področju kulture, tu so še številna druga kulturna društva in zdaj se je vse ustavilo. Še posebej pa moti, da so tudi vsi stiki med ljudmi prekinjeni. Tako kot bi bilo vse zamrznjeno. To boli in upam, da ne bo preveč vplivalo na naše nadaljnje delovanje.”
Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh? O tem in novi strategiji, v kateri bo tudi večja politična participacija, se pogovarjamo s predsednico Zveze slovenskih društev dr. Barbaro Riman.
“Imamo še 14 dni in poskusili se bomo vnovič pogovorit s potencialnimi kandidati. Biti danes Slovenec na Hrvaškem ni najbolj popularno. Naučili smo se, kako biti manjšina s kulturnim delovanjem, toda zdaj se moramo naučiti biti manjšina tudi na politični ravni.”
Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs, ki je prepričana, da nam bo novi korona virus vedno v opomin, toda v karanteni se ne da večno živeti.
“Treba je začeti normalno delati, za skupnost in skupaj!”
Na avstrijskem Koroškem bi bili ti tedni zaradi obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita kulturno še bolj živahni kot običajno. Epidemija je izvedbo številnih prireditev onemogočila, številne so preložili na jeseni in prihodnje leto. Da bi vsaj nekoliko potešili kulturne potrebe, sta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev postavili virtualni oder na spletu, poimenovan Kino v karanteni, ki bo ostal tudi po koncu epidemije, napoveduje poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
“Vzpostavili bomo profesionalno platformo, ki jo bodo lahko uporabljala vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem, imela bodo neposreden dostop do nje, toda za to moramo dobiti tudi ustrezno opremo.”
Tudi na avstrijskem Koroškem se kulturno življenje prebuja. V Pliberku je tako v muzeju Wernerja Berga na ogled največja razstava doslej, vstop v muzej pa usmerja semafor. Kaj pa se dogaja na jadrnici Zora s koroškimi umetniki in umetnicami na krovu, ki je obtičala v arktičnem ledu? Odgovor pozna Emil Krištof iz Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra celovške univerze.
Prisluhnite!
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Neveljaven email naslov