Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pouk na dvojezični šoli v Špetru, kako do predstavnika Slovencev v hrvaškem saboru, novi izzivi tudi za porabske Slovence, kulturno življenje koroških Slovencev med epidemijo in po njej
Šole v Furlaniji – Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Videmska pokrajina se ne ponaša z dobrimi internetnimi povezavami, zato so bili izzivi še večji, pravi, toda znašli so se presenetljivo dobro. Povsem pa se je ustavilo kulturno življenje in prav to bi lahko vse manjši slovenski narodni skupnosti povzročilo velike težave.
“Naša šola je ena od referenčnih točk tudi na področju kulture, tu so še številna druga kulturna društva in zdaj se je vse ustavilo. Še posebej pa moti, da so tudi vsi stiki med ljudmi prekinjeni. Tako kot bi bilo vse zamrznjeno. To boli in upam, da ne bo preveč vplivalo na naše nadaljnje delovanje.”
Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh? O tem in novi strategiji, v kateri bo tudi večja politična participacija, se pogovarjamo s predsednico Zveze slovenskih društev dr. Barbaro Riman.
“Imamo še 14 dni in poskusili se bomo vnovič pogovorit s potencialnimi kandidati. Biti danes Slovenec na Hrvaškem ni najbolj popularno. Naučili smo se, kako biti manjšina s kulturnim delovanjem, toda zdaj se moramo naučiti biti manjšina tudi na politični ravni.”
Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs, ki je prepričana, da nam bo novi korona virus vedno v opomin, toda v karanteni se ne da večno živeti.
“Treba je začeti normalno delati, za skupnost in skupaj!”
Na avstrijskem Koroškem bi bili ti tedni zaradi obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita kulturno še bolj živahni kot običajno. Epidemija je izvedbo številnih prireditev onemogočila, številne so preložili na jeseni in prihodnje leto. Da bi vsaj nekoliko potešili kulturne potrebe, sta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev postavili virtualni oder na spletu, poimenovan Kino v karanteni, ki bo ostal tudi po koncu epidemije, napoveduje poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
“Vzpostavili bomo profesionalno platformo, ki jo bodo lahko uporabljala vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem, imela bodo neposreden dostop do nje, toda za to moramo dobiti tudi ustrezno opremo.”
Tudi na avstrijskem Koroškem se kulturno življenje prebuja. V Pliberku je tako v muzeju Wernerja Berga na ogled največja razstava doslej, vstop v muzej pa usmerja semafor. Kaj pa se dogaja na jadrnici Zora s koroškimi umetniki in umetnicami na krovu, ki je obtičala v arktičnem ledu? Odgovor pozna Emil Krištof iz Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra celovške univerze.
Prisluhnite!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pouk na dvojezični šoli v Špetru, kako do predstavnika Slovencev v hrvaškem saboru, novi izzivi tudi za porabske Slovence, kulturno življenje koroških Slovencev med epidemijo in po njej
Šole v Furlaniji – Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Videmska pokrajina se ne ponaša z dobrimi internetnimi povezavami, zato so bili izzivi še večji, pravi, toda znašli so se presenetljivo dobro. Povsem pa se je ustavilo kulturno življenje in prav to bi lahko vse manjši slovenski narodni skupnosti povzročilo velike težave.
“Naša šola je ena od referenčnih točk tudi na področju kulture, tu so še številna druga kulturna društva in zdaj se je vse ustavilo. Še posebej pa moti, da so tudi vsi stiki med ljudmi prekinjeni. Tako kot bi bilo vse zamrznjeno. To boli in upam, da ne bo preveč vplivalo na naše nadaljnje delovanje.”
Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh? O tem in novi strategiji, v kateri bo tudi večja politična participacija, se pogovarjamo s predsednico Zveze slovenskih društev dr. Barbaro Riman.
“Imamo še 14 dni in poskusili se bomo vnovič pogovorit s potencialnimi kandidati. Biti danes Slovenec na Hrvaškem ni najbolj popularno. Naučili smo se, kako biti manjšina s kulturnim delovanjem, toda zdaj se moramo naučiti biti manjšina tudi na politični ravni.”
Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs, ki je prepričana, da nam bo novi korona virus vedno v opomin, toda v karanteni se ne da večno živeti.
“Treba je začeti normalno delati, za skupnost in skupaj!”
Na avstrijskem Koroškem bi bili ti tedni zaradi obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita kulturno še bolj živahni kot običajno. Epidemija je izvedbo številnih prireditev onemogočila, številne so preložili na jeseni in prihodnje leto. Da bi vsaj nekoliko potešili kulturne potrebe, sta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev postavili virtualni oder na spletu, poimenovan Kino v karanteni, ki bo ostal tudi po koncu epidemije, napoveduje poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
“Vzpostavili bomo profesionalno platformo, ki jo bodo lahko uporabljala vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem, imela bodo neposreden dostop do nje, toda za to moramo dobiti tudi ustrezno opremo.”
Tudi na avstrijskem Koroškem se kulturno življenje prebuja. V Pliberku je tako v muzeju Wernerja Berga na ogled največja razstava doslej, vstop v muzej pa usmerja semafor. Kaj pa se dogaja na jadrnici Zora s koroškimi umetniki in umetnicami na krovu, ki je obtičala v arktičnem ledu? Odgovor pozna Emil Krištof iz Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra celovške univerze.
Prisluhnite!
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Neveljaven email naslov