Kakšne so razmere v kmetijstvu Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, širitev dejavnosti Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Dušan Mukič, porabski slovenski novinar in pesnik

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna "letina" se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Kako jih je prizadela epidemija Covid 19?

Po takšnem letu se bomo težko pobrali, ugotavlja predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

"Razmere so bile iz dneva v dan slabše, slika je bila zelo črna in govorili smo celo o zeleni trgatvi, kar pomeni, da prave trgatve zaradi prepolnih kleti letos ne bi imeli. S kmetijstvom je tesno povezan tudi turiztem in tudi tu so izredno težke rezmere."

Kako pa se je na to odzvala vlada? Italijanska vlada skuša pomagati gospodarskim dejavnostim, pravi Franc Fabec, vendar težave povzroča zapletena birokracija.

"Živimo v zelo zapletenem birokratskem sistemu in bojim se, da bodo ta sredstva ostala neizkoriščena prav zaradi samega sistema."

Kmetijsko na avstrijskem Koroškem zaradi epidemije ni bilo zelo prizadeto, pojasnjuje Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov. Izkazalo pa se je, kako pomembna je v izrednih razmerah lokalno pridelana, zdrava  hrana. Je pa pandemija vplivala na nekatere cene, predvsem pri govejem mesu. Bo pa žetev letos lahko spet dobra. Ob tem pa Štefan Domej spomni na neko drugo žetev.

"Imamo pa na Koroškem letos 100. obletnico plebiscita in tam vemo, da se je veliko spremenilo. Predstavniki slovenskih kmetov od Avstrije in dežele Koroške pričakujemo enakopravnejšo obravnavo, povezano s slovenskim jezikom, tudi v kmetijskih organizacijah. "

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. V minulihe tednih so imeli več srečanj med drugim tudi s predstavniki Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki se zavzemajo za okrepitev sodelovanja na področju regije Alpe Jadran. Podpredsednica Zveze Jasmina Dlačić ne dvomi, da bo širitev dejavnosti promenila uspeh.

"Obstaja določeno število ljudi, ki nimajo časa za ljubiteljsko dejavnost, radi pa bi bili aktivni v slovenskih društvih. Na ta način jih bomo prek različnih dogodkov skušali animirati, spodbuditi, da naredijo nekaj za večjo prepoznavnost Slovencev na Hrvaškem tudi v gospodarstvu."

Kot pesnik pa se nam tokrat predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Pred kratkim je zmagal na Šinkovčevih dnevih poezije, ki jih na Idrijskem pripravljajo v spomin na primorskega pesnika Črtomirja Šinkovca, v kategoriji zamejske poezije. Občutki so bili, je povedal, fantastični.

Majkejkli    S soncem k nam priklatil se je maj,    ko zvabila si me v gozdni gaj:    “Za nabrati šmarnice je čas.”    Zapustila kradoma sva vas.          Zelenele so poljane vse,    lovske straže so samevale.    Prašna potka je krenila vstran,    z veje tiho je poletel vran.          Zgodbo starodavno slišal sem    o dedu, ki težko je čakal sen -    redko je prispel pred polnočjo.    Starca je skrbelo premočno:          kaj bo z goščo, kdo dobil jo bo? -    lačnih ust je le preveč bilo.    “Tu je steza, ki ločuje še    danes hčere stare matere.”          Košček gozda tvojim bil je dan,    znan ti je kot desne roke dlan.    Greva, ne zahajava s poti,    a na skrivnem mestu - šmarnic ni!          Preden bi solzice stekle ti    po obrazu, s čustvi grenkimi,    že zagledam cvetko drobceno,    skromno, beloglavo, sklonjeno.          “Majkejkli!” - po naše zakričim.    “Djurdjica!” - odgovor tvoj dobim.    Radostno upreš navzdol oči:    “Pravo polje jih še tu cveti!”          *          Daleč je odromal tisti maj,    daleč, ko peljala si me v gaj.    “Djurdjice ko bodo cvetle spet,    jih nabrala bova šopkov pet!”          Maj je tu, nikjer pa tebe ni,    tvojih ni ob mojih več sledi.    Vendar se spomin mi vrača drag,    v gozdu ko cvetel je gyöngyvirág.

Po zaslugi Dušana Mukiča pa lahko tudi Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo v porabskem narečju. Prisluhnite!