Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju

Dies irae – Dan jeze – je režiserka Nika Sommeregger naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.

Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:

"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In  zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."

Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi Valentina Inzko, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:

"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."

Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020

Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. Barbara Rovšek, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:

"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."

Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.

"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."

Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ Mitja Rovšek, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.

KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu.

Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.

Predsednik upravnega odbora Rado Race v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.

"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki,  ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."  

Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.

Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.

"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci.  Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."

Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.

"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "

Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!