Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let

Na oder športnega dogajanja je padel zastor

Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:

"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«

Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.

"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."

Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.

Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.

"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."

Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?

"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."

Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.

"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."

Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.

"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."

Ni razlogov, da bi vrgli puško v koruzo

V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.

Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?

Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.

"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."

Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.

Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.

"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."

Razvojni program Porabja poteka naprej

V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.

Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.

Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.

"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."

Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.

Zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem ostaja

Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.

Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.

Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.

Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.

"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."

Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.

"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."

Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.

Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.